Med naravnimi katastrofami, zlasti poplavami, se lahko živila onesnažijo s površinsko vodo, ki je mikrobiološko in kemično onesnažena in je zato lahko nevarna za ljudi in živali. Nacionalni inštitut za javno zdravje na pazljivost še posebej opozarja nosečnice, starejše, otroke in ljudi z oslabljenim imunskim sistemom.
- V izrednih razmerah je pitna voda iz javnih vodovodov obravnavana kot onesnaženo živilo, zato jo je potrebno prekuhavati. Če je le mogoče, se uporablja embalirano pitno vodo. Redno je treba spremljati informacije upravljavca vodovoda.
- Živila, ki so prišla v stik s poplavno vodo, zavržemo.
- Vsa živila pregledamo, če morda ne vsebujejo tujkov (koščkov stekla, drobcev drugih poškodovanih predmetov), sicer jih zavržemo.
- Na mokrih živilih in na zalogah suhe zelenjave, sadja in žitaric v vlažnem okolj se pogosteje pojavlja plesnivost. Nekatere plesni izločajo toksine - strupe, ki so zdravju škodljivi. Zato plesniva živila vedno zavržemo.
- Zavreči je treba pločevinaste konzerve z živili, ki so kakorkoli poškodovane, na primer napihnjene, predrte, zarjavele, brez označb in živila v poškodovani, razpokani, polomljeni stekleni embalaži.
- Živila v originalno zaprti, ne poškodovani pločevinasti in stekleni embalaži, ki je prišla v stik s poplavno vodo, so naj verjetneje varna. Če je le možno, zunanjost embalaže pred uporabo očistimo in jo v celoti operemo. Površino embalaže po možnosti tudi razkužimo z ustreznim razkužilom po navodilih proizvajalca. Pazimo, da razkužilo ne pride v stik z živilom.
B.E.,vaš članek je "mojstrovina". Kot bi imeli ljudi za butlj. Poleg tega pa, kaj pravite, da bi besede v naslovu malo pomenjali, pa bi se naslov glasil: Kako v poplavah ravnati s hrano?