"Glede stanja okolja so ključna sporočila Poročila o okolju v Republiki Sloveniji v 2022. Ta nakazuje nujnost prehoda na sistemsko razmišljanje in ukrepe na več ravneh, saj izvajanje obstoječe zakonodaje ne bo dovolj za izpolnitev vizije EU do leta 2050 'dobro živeti v mejah našega planeta'," pojasnjujejo na MOP.
Povečan delež ločeno zbranih odpadkov
Da so na Ministrstvu pošteno zavihali rokave in da jih čaka še ogromno dela, nakazuje dolg seznam ugotovitev iz omenjenega poročila.
Kot so pojasnili na MOP, so ključna sporočila:
- da je stanje okolja v Sloveniji generalno gledano zadovoljivo, kar je posledica načrtne okoljske politike in celovite okoljske zakonodaje ter boljšega poznavanja virov onesnaževanja in pritiskov na okolje;
- zmanjšali so se izpusti onesnaževal v zrak, vode in tla. Nezadovoljivo stanje je značilno le za posamična, manjša območja ali za posamične onesnaževalce. Nezadovoljivo stanje voda zadeva kemijsko stanje dela vodnih teles podzemnih voda in trend količinskega obnavljanja podzemne vode. Glede kakovosti zraka nezadovoljivo stanje zadeva lokalno onesnaženje zraka z ozonom. Glede stanja tal je čezmerno onesnaženje značilno za posamične lokacije;
- v preteklih letih so bila okrepljena prizadevanja za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se odražajo tudi na stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov. A bo treba za doseganje dolgoročnih ciljev glede ohranjanja vrst in habitatnih tipov, dogovorjenih v EU, še okrepiti ciljne ukrepe in sistem spremljanja stanja;
- glede odpadkov se nadaljuje trend boljšega ravnanja z njimi, povečan je delež ločeno zbranih odpadkov in njihova predelava. Izziv ostaja zmanjšanje količine odpadkov oziroma ravnanje z njimi na način, da bodo uporabni kot sekundarne surovine;
- glede hrupa se število ljudi zunaj urbanih območij, ki so izpostavljeni hrupu cestnega prometa, zmanjšuje oziroma se bistveno ne spreminja glede hrupa železniškega prometa. Izziv ostaja zmanjšanje števila ljudi, ki so ob cestah v urbanih območjih izpostavljeni čezmernemu hrupu v nočnem času;
- glede sanacije okoljsko degradiranih območij poročilo prvič prikaže zametke izvajanja sistemskega in celovitega sistema prepoznavanja, ocenjevanja onesnaženosti, načrtovanja in izvedbe sanacijskih del in spremljanja stanja po izvedeni sanaciji;
- najbolj skrb vzbujajoči so trendi kazalcev okolja, ki prikazujejo stanje podnebja. Zanje je značilen neugoden (65-odstoten) oziroma glede doseganja ciljev nezadosten trend razvoja (35-odstoten).
Poročilo po njihovih navedbah prvič podrobno prikaže ekološki odtis, ki je v kombinaciji z biokapaciteto visoko sintezni kazalec stanja okolja, ki pa se še premalo uporablja pri načrtovanju in izvajanju politik, ki pomembno vplivajo na stanje okolja: "Ta kazalec tudi nastavi ogledalo prebivalcem Slovenije, ki smo raven razvoja dosegli in ga vzdržujemo oziroma višamo na račun netrajnostne rabe virov."
To so ključni prihodnji izzivi
Na podlagi poročila so izpostavili ključne prihodnje izzive okoljske politike. Med posamičnimi področji sta to obvladovanje podnebnih sprememb, še posebej prilagajanje nanje, in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
"Na sistemski ravni pa ostaja prihodnji izziv bolj odločno in s podatki podprto vključevanje okoljskih in podnebnih ciljev v načrtovanje in izvajanje politik sektorjev, ki pomembno vplivajo na okolje in podnebje: energetika, promet, industrija, kmetijstvo in gozdarstvo, graditev in turizem," opisujejo in dodajajo, da je doseganje okoljskih in podnebnih ciljev treba razumeti kot skupni cilj, saj robne pogoje njihovemu razvoju postavlja prav stanje okolja.
Kje se nahaja Slovenija?
MOP nam je posredoval nekaj ključnih kazalcev, ki vključujejo mednarodno primerjavo.
Slovenija je bila denimo leta 2018 z ekološkim odtisom 5,37 gha na prebivalca nekoliko nad povprečjem držav članic Evropske unije (4,76 gha na prebivalca) oziroma na 29. mestu med 188 državami sveta z razpoložljivimi izračuni.
V Evropi so imeli leta 2018 največji ekološki odtis na prebivalca Luksemburg (12,95 gha na prebivalca), Estonija (8,01 gha na prebivalca), Danska (6,65 gha na prebivalca), Belgija (6,87 gha na prebivalca) in Latvija (6,41 gha na prebivalca). Z izjemo redkeje poseljenih držav z visoko biokapaciteto na severu Evrope (Finska, Estonija, Latvija) vse ostale evropske države izkazujejo ekološki primanjkljaj.
Kot pojasnjujejo na okoljskem ministrstvu, nam primerjava stopenj samooskrbe z žiti med Slovenijo in 16 članicami Evropske unije ter Turčijo pokaže veliko variabilnost med državami.
Najvišjo stopnjo samooskrbe z žiti so imele v letu 2020 med analiziranimi članicami Baltske države, in sicer Litva (520 %), Latvija (415 %) in Estonija (294 %), sledili sta Bolgarija (237 %) in Madžarska (182 %). Samooskrbne so bile tudi Hrvaška, Slovaška, Romunija, Poljska, Nemčija in Finska.
Slovenija se glede samooskrbe z žiti uvršča v spodnjo tretjino (13. mesto) med analiziranimi državami (stopnja samooskrbe 93 %). Nižja stopnja samooskrbe kot v Sloveniji je bila v letu 2020 v Grčiji (66 %), Italiji (51 %), na Irskem (42 %) in Portugalskem (20 %).
Kaj pa odpadna embalaža?
"Odpadna embalaža je težava sedanje družbe. Stopnja reciklirane odpadne embalaže je v Sloveniji v 2019 znašala 67,1 odstotka. Povprečje članic EU je v istem letu znašalo 64,8 odstotka. V 2020 se je stopnja recikliranja v primerjavi s prejšnjimi leti rahlo znižala tako v Sloveniji kot tudi na ravni EU," opisujejo na Statističnem uradu RS (Surs).
Dodajajo, da stopnja reciklirane odpadne plastične embalaže ostaja na relativno nizki ravni: "V 2019 je znašala 50,3 odstotka. V primerjavi z 2016 se je znižala za 11,7 odstotne točke, vendar pa je bila še vedno višja od povprečja EU, ki je v 2019 znašalo 41,0 odstotkov."
"Tudi stopnja recikliranja odpadne lesene embalaže se je znižala in je znašala 22,2 odstotka. Stopnja recikliranja e-odpadkov pa se je zvišala, kar je spodbudno, kajti količina teh izdelkov in odpadkov se iz leta v leto povečuje. V 2019 je znašala 37,0 odstotkov ali za 1,9 odstotne točke manj od povprečja v EU (2018)," še pojasnjujejo.
Seznam prioritetnih nalog
Na MOP imajo ogromno dela. Poslali so nam zelo dolg seznam svojih prioritetnih nalog po področjih:
Zakonodaja:
- Priprava manjkajočih podzakonskih predpisov ZUreP-3 in GZ-1 (21 predpisov)
- Priprava podzakonskih predpisov s področja stanovanj (2 predpisa)
- Spremembe in dopolnitve ZUreP-3 in GZ-1 – pregled potreb in priprava predloga sprememb
- Usposabljanje in ozaveščanje zunanjih deležnikov za bolj kakovostno in učinkovitejše izvajanje prostorske in gradbene zakonodaje (navodila, priporočila, posveti …)
- Sprememba in dopolnitve ZVO-2
- Priprava podnebnega zakona
- Priprava podzakonskih predpisov s področja okolja
- Spremembe in dopolnitve ZV-1
- Priprava podzakonskih predpisov s področja upravljanja, varstva in rabe voda.
- Dopolnitev ZOPNN (da se lahko prizadetim območjem čim hitreje zagotovi državna pomoč; podlaga za sanacijo zemeljskih plazov, usadov in podorov, ki se dogajajo izven dogodkov večjega obsega)
- Koordinacija priprave ZGJS (v primeru reorganizacije)
Razvojni in drugi dokumenti:
- Sprejem Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050
- Priprava Akcijskega načrta za izvajanje SPRS 2050 do leta 2030
- Sprejem Resolucije o krepitvi potresne varnosti
- Priprava načrtov upravljanja voda (NUV III, NUMO II in NZPO II)
- Priprava strokovnih podlag za cenovno politiko na področju rabe voda
- Sodelovanje pri posodobitvi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta
- Uresničevanje Dolgoročne podnebne strategije do 2050
Procesi:
- Vzpostavitev delovanja Komisije vlade za prostorski razvoj in Prostorskega sveta
- Začetek priprave regionalnih razvojnih programov
- Vzpostavitev nekaterih informacijskih rešitev za digitalizacijo podatkov ter omogočanje elektronskega poslovanja na področju prostora in graditve
- Vodenje in koordinacija postopkov priprave in sprejema državnih prostorskih načrtov (DPN) in izvajanje ukrepov za njihovo pospešitev
- Priprava smernic in mnenj za področje prostorskega razvoja v postopkih priprave občinskih prostorskih aktov
- Vodenje postopkov za izdajo dovoljenj na področju graditve objektov v pristojnosti MOP po GZ-1
- Zapiranje Rudnika Žirovski Vrh
- Nadgradnja informacijske podpore odprave posledic naravnih nesreč in migracija informacijskega Sistema v državni informacijski oblak
- Vzpostavitev Sistema izvajanja ukrepov Načrta za okrevanje in odpornost
- Vzpostavitev Sistema izvajanja prednostnih nalog programa EKP 2021–2027
Programi:
- Izvajanje nalog upravljanja in nadzora NOO na področju stanovanj in digitalizacije prostorskih in okoljskih podatkov
- Izvajanje nalog priprave in izvajanj programa Evropske kohezijske politike na področju digitalizacije prostorskih in geodetskih podatkov, zelene urbane infrastrukture in urbane prenove
- Izvajanje sprejetih Programov odprave posledic naravnih nesreč na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč
- Izvajanje Programa nujnih ukrepov za odpravo posledic nestabilnosti tal za obdobje 2022 do 2024
- Izvajanje letnega Programa za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov velikega obsega na podlagi Zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz 2000 in 2001 ter kombiniranje izvedbe ukrepov z zagotovljenimi sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost kot tudi sredstvi Sklada za podnebne spremembe.
- Izvajanje nalog ukrepov NOO
- Izvajanje reformnih ukrepov NOO na področju GJS
- V pripravi so Interreg programi za finančno perspektivo 2021–2027, ki predstavljajo možne finančne vire (sofinanciranja) za potencialne ukrepe/aktivnosti s področja upravljanja voda na čezmejnih porečjih
- Izvajanje projektov iz Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027.
Projekti:
- Zaključek Programa projektov eProstor (EKP 2014–2020)
- Zeleni slovenski informacijski okvir NOO – izvedba projektnih zaposlitev, izvedba nalog, poročanje in druge projektne naloge
- Sodelovanje v projektu Evropske komisije »Učinkovitejša raba OVE v Sloveniji« – umeščanje sončnih elektrarn v prostor
- Izvedba pilotnega projekta za implementacijo prostorske in gradbene zakonodaje (Pilot MOP)
- Protipoplavna varnost: Priprava in sprejem Načrta upravljanja voda, Načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti in Načrta upravljanja z morskim okoljem ter vodooskrba s pitno vodo na Obali
- Sodelovanje v projektu Celovit strateški projekt razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo.
- Izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost – sanacija zemeljskih plazov
- Zmanjševanje poplavne ogroženosti Upravljanje poplavne ogroženosti na porečju reke Vipave in na ostalih čezmejnih porečjih (projekt VISFRIM)
- V prihodnjem letu je predviden začetek izvajanja nalog kot so kartiranje geotermalnih vodonosnikov, pripravljeni bodo predlogi za izboljšavo predpisov, raziskana bo možnost vzpostavitve demonstracijske geotermalne elektrarne, izvedena bodo različna izobraževanja za uslužbence in druge interesente
- Izvedba javnega razpisa za dodelitev sredstev na ukrepu: Zeleni prehod – Komponenta Čisto in varno okolje
Mednarodno sodelovanje:
- Usklajevanje v okviru mednarodnih podnebnih pogajanj in priprava udeležbe na COP28
- Priprava, vodenje, koordinacija in izvedba programa predsedovanja Slovenije Konvenciji o varstvu Alp 2023–2024.
- Spremljanje dosjejev na področju okolja
- Predvidene so številne bilateralne komisije, multilateralna in regionalna sodelovanja
