Država letos ne bo dokapitalizirala niti stanovanjskega niti Eko sklada. Prvi tako ne bo dobil svežih 12 milijonov evrov, drugi pa ne petih. Bo pa pet milijonov šlo za razvojne ukrepe sklada za regionalni razvoj. Iz pojasnil k rebalansu letošnjega proračuna je med drugim razvidno tudi, da se je precej povečalo unovčevanje državnih jamstev za posojila predvsem iz sheme za pravne osebe.
Tako je bilo do aprila porabljenih kar 96 odstotkov vseh za letos s proračunom predvidenih sredstev, zato bo z rebalansom država za ta namen zagotovila dodatnih 12,7 milijona evrov.
Močno okleščene so tudi investicije. Od 420 milijonov evrov jih po rebalansu ostaja le še za 253 milijonov. Za prometno in železniško infrastrukturo bo tako na voljo dobrih 125 milijonov evrov, 106 milijonov pa bo šlo javnim zavodom. Skladom in agencijam ostaja le deset odstotkov za letos predvidenih investicijskih sredstev, saj je cilj “da se v čim večji meri prenesejo nazaj na pristojna ministrstva”, piše v rebalansu. Za garancije in posojila za spodbujanje podjetništva bo 16,3 milijona evrov manj, za reševanje in prestrukturiranje podjetij 6,2 milijona manj, 11 milijonov bo šlo še za OZN in 2,5 dodatnega milijona za nadomestila za poslance.
Subvencije v kmetijstvo
Za 70 milijonov evrov bo manj tudi subvencij, od tega jih bo kar 16,6 milijona manj za podjetja. Največ, kar polovico od 408 milijonov evrov, kolikor je skupaj težka postavka “subvencije”, bodo dobili kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in prehrana. Bo pa država zaradi manjše porabe in manjše zasebne potrošnje v proračun dobila tudi za 235 milijonov evrov manj DDV in 185 milijonov manj iz dohodnine, kot je bilo predvideno v proračunu za letos.
