Razlaga. Na ministrstvu za finance posredno trdijo, da je sto milijonov evrov manjši BDP povzročil dodatno 550-milijonsko luknjo v proračunu. Glavni razlog, zakaj potrebujemo rebalans, je namreč znižana napoved gospodarske rasti. Ta se je z 0,9 znižala na 0,6 odstotka. Te 0,3 odstotne točke pričakovani BDP zmanjša le za dobrih sto milijonov evrov, v proračunu pa zeva 550-milijonska luknja, ki so jo zakrpali z rebalansom. Poznavalci se zato sprašujejo, kako realno je bil načrtovan proračun za leto 2010.
Minus. Po rebalansu bo proračunski primanjkljaj dobre 1,7 milijarde evrov.
Državni zbor je včeraj sprejel rebalans proračuna. Za približno 200 milijonov evrov so zarezali v plače, okrog 400 milijonov pa prihranili s črtanjem investicij.
Rast bo še nižja!
Ekonomist Dušan Mramor pravi, da ni dvoma, da bo zato rast BDP še nižja. “Investicije imajo multiplikativni učinek,” pojasnjuje. “Zdelo bi se mi primerneje bolj poseči v druge izdatke in manj v investicije. V recesiji namreč javne investicije lahko dajo začetni zagon gospodarstvu,” pa opozarja ekonomist Janez Šušteršič. Koliko bodo vplivale na načrtovano rast, je odvisno od tega, koliko so bile upoštevane pri pripravi napovedi. Šušteršič je prepričan, da “zmanjšanje plač ne more negativno vplivati na rast”.
Pomisleke glede zmanjševanja investicij sta med včerajšnjo razpravo v parlamentu izrazila tudi poslanca DeSUS Matjaž Zanoškar in Franc Jurša.
Na vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj pravijo, da so letos najpomembnejša postavka investicijske aktivnosti v opremo in stroje, kjer pa je vloga države zelo majhna. Dodajajo, da bodo za doseganje 0,6-odstotne rasti letos ključni “okrevanje izvoznega dela gospodarstva, ki smo mu že priča”, in naložbene aktivnosti teh podjetij. Pravijo še, da so možnosti za ukrepanje z investicijami omejene, saj se del učinkov prek uvoza prelije v tujino.
Standard v isto smer
“Standard se prilagaja temu, da je BDP lani padel za osem odstotkov, letos v prvem četrtletju pa se je padanje nadaljevalo. Temu se je treba prilagoditi, ne moremo pričakovati, da bo standard rasel, BDP pa padal. To bi bilo nerealno. Z zadolževanjem smo to sicer nekoliko zaustavili, vendar smo zdaj dosegli limit,” opozarja
Mramor.
Janez ŠušteršičZmanjšanje plač v javnem sektorju ne more negativno vplivati na rast.
“Mislim, da je govorjenje o padcu življenjskega standarda pretiravanje,” pa meni Šušteršič. “Plače v javnem sektorju so v povprečju višje kot v zasebnem in večina prejemnikov teh plač se bo lahko prilagodila. Prejemnikov najnižjih plač, ki bi jih znižanje najbolj prizadelo, je v javnem sektorju zelo malo,” pojasnjuje.
Možna dolga stagnacija
Mramor opozarja, da je možno daljše obdobje stagnacije, če se rast v svetu ne bi pobrala in bi se uresničile črne napovedi o sesutju gradbeništva pri nas. “Kadar država doseže zadolženost v višini 40 odstotkov BDP, to omeji nadaljnje zadolževanje, zato v tem primeru ne bi mogla intervenirati,” pojasnjuje. Predlaga znižanje in prestrukturiranje odhodkov. “Ne moremo imeti tako visokih plač v javnem sektorju, tako visokih pokojnin in socialnih transferjev,” še opozarja Mramor.
