Jeseni se obeta več sprememb zakonov

Doslej so po njegovih besedah ukinili deset organov in organizacij, v kratkem jih bodo še 15. V okviru tretje faze reorganizacije je namreč predvideno združevanje raznih zavodov in institutov na različnih področjih.

Na področju zdravstva se bodo združili Inštitut za varovanje zdravja in območni zavodi za zdravstveno varstvo, na področju ministrstva za delo in socialne zadeve bodo spremembe pri centrih za socialno delo.

Del njihovih nalog, ko gre za odločanje v konkretnih primerih, se bo namreč prenesel na upravne enote, za ostale skrbstvene naloge pa se bo ustanovil en subjekt z območnimi izpostavami, je pojasnil minister na današnji novinarski konferenci. Združevanja in v nekaterih primerih tudi ukinjanja pa bodo po njegovih besedah tudi na drugih področjih.

Reforma plačnega sistema

Pličanič je ob tem napovedal reformo plačnega sistema v delu, ko gre za nagrajevanje in napredovanje zaposlenih, kar naj bi vezali na izpolnjevanje merljivih ciljev posamezne organizacije. S tem naj bi povečali število "zadovoljnih in ponosnih javnih uslužbencev".

Minister je izpostavil tudi, da je resor, ki ga vodi, v skupnih prizadevanjih za uravnoteženje javnih financ "prispeval" 330 milijonov evrov, od tega 134 milijonov pri plačah v letošnjem letu in 161 milijonov v prihodnjem, ter še 37 milijonov za ostala povračila v obeh letih.

Po Pličaničevih besedah so varčevali tudi na ministrstvu, saj so pri službenih poteh v tujino, reprezentanci in svetovalnih pogodbah prihranili za 0,3 milijona evrov glede na povprečno porabo v prejšnjih treh letih.

Iz sodnikov na notarje

Na področju pravosodja je cilj, da mora biti o sporu v povprečju pravnomočno odločeno v enem letu. Državljane pa želijo spodbuditi, da bi se v čim večji meri odločali za alternativne oblike reševanja sporov.

Pličanič je še napovedal, da bodo šli v smeri, da mora o sodni veji odločati vrh sodne veje. Linija vodenja v sodstvu bi morala biti bolj jasno določena, pristojnosti predsednikov sodišč, še posebej predsednika vrhovnega sodišča, pa je treba okrepiti.

Poleg tega nameravajo sodnike razbremeniti zadev, ko ne gre za sojenje. Odločanje o nepravdnih zapuščinah nameravajo prenesti na notarje, ukiniti nameravajo sodno preiskavo, velik potencial vidijo tudi v dodatni informatizaciji različnih postopkov.

Sicer pa namerava minister vse odločitve sodne veje oblasti spoštovati. Tudi glede sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice o izbrisanih pravi, da bo morala Slovenija to, kar ji sodba nalaga, tudi narediti. Podrobneje pa sodbe ni komentiral, saj je še ni preučil, a namerava to še storiti.