JBTZ spet za rešetkami

Janša je v izjavi za medije dejal, da so njegovi občutki ob obletnici neprimerljivi s tistimi pred dvajsetimi leti. "Dvajset let nazaj si ni nihče predstavljal, da bo razvoj dogodkov v Sloveniji takšen, kot je dejansko bil," je pojasnil. Po njegovih besedah že dejstvo, da je nekdanji vojaški zapor danes najboljši mladinski hotel na svetu, na simbolni ravni kaže na spremembe, ki jih je Slovenija doživela v tem času. "Niti v sanjah si nisem predstavljal, da bom dvajset let pozneje v politiki in da bom imel na ramenih najbolj odgovorno funkcijo, ki jo je kakšen Slovenec opravljal v zgodovini," je dejal.

Janša je dejal, da je hvaležen vsem, "ki so prišli na Roško, ki so bili člani kolegija ali pa razširjenega Odbora za človekove pravice, vključno z Igorjem Bavčarjem, ki je bil prvi človek tega odbora". "Moja in mislim da tudi naša skupna hvaležnost ostaja do vseh, ne glede na to, na katere strani političnega spektra so danes," je še dodal predsednik vlade.

Tasič in Zavrl o Janši

Po dvajsetih letih spet skupaj. © BOBO

David Tasič je ob srečanju, ki je potekalo brez Igorja Bavčarja, dejal, da je Janez Janša, kot eden od glavnih akterjev tistega časa, dober premier, glede na to, kaj se dogaja okoli njega. "Po drugi strani pa tudi ne bi bil rad v njegovi koži, ker postaneš ujetnik neke službe," je dejal Tasič. Franci Zavrl pa je izrazil prepričanje, da Janša dobro opravlja svojo funkcijo in izrazil mnenje, da bi bil Janša dober piarovec: "Vse stranke in vse politike so poskušale izrabljati vse fenomene v svojo korist. To počne tudi Janez Janša in zato mu gredo vse čestitke, da lahko nekdo, ki je na oblasti, prinese WD-40, in čisti napake opozicije izpred petih let. Mislim, da je to dobra poteza."

Balažic: V proces vpletena ZKS
Ob 20. obletnici sodnega procesa proti četverici so se Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasič in Franci Zavrl srečali v Hostlu Celica na Metelkovi, kjer so bili zapori jugoslovanske vojske. Za Tasiča je bilo dogajanje prelomno, sociolog Milan Balažic pa meni, da je bilo vpleteno tudi vodstvo nekdanje Zveze komunistov Slovenije. Franci Zavrl , nekdanji urednik Mladine in eden od obsojencev na vojaškem sodišču v Ljubljani leta 1988, je poudaril, da je po njegovem mnenju osrednja točka slovenske pomladi Odbor za varstvo človekovih pravic. "Namerno izpuščam imena četverice, ker želim poudariti pomen prek sto tisoč ljudi," je pojasnil.



Prepričan je, da so ti ljudje dali slovenski pomladi zagon in kritično maso. "Mi štirje smo resda bili v jedru, toda pomemben je bil prav vsakdo. Na svoje takratno urednikovanje Mladine in sodelovanje v odboru sem seveda ponosen, na celotno obdobje pa gojim skorajda romantične spomine," je še pojasnil Zavrl.

	Če so bili takratni partijski politiki novega kova spretni in pragmatični, ne pomeni tudi, da so bili moralni. Prej bi rekel, da je bilo obratno. David Tasič

Po besedah nekdanjega novinarja in urednika Mladine Davida Tasiča je bil proces proti četverici prelomnica za civilno družbo v Sloveniji. Meni pa, da bi se ta prelomnica lahko zgodila tudi ob kakšnem drugem sodnem procesu. "Dejansko je civilna družba v Sloveniji v drugi polovici osemdesetih ob vsem tem dogajanju, ki se je ves čas stopnjevalo, potrebovala neko piko na i," je še povedal Tasič.

Aretacije zaradi zaupnega dokumenta
Pripadniki tajne komunistične policije SDV (Služba državne varnosti) v tedanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ) so 27. aprila 1988 opravili skrivno preiskavo v prostorih podjetja Mikroada . V pisarni uslužbenca Mikroade Janeza Janše so agenti slovenske podružnice SDV našli fotokopije vojaškega dokumenta takratne Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Šlo je za kopijo zaupnega vojaškega dokumenta, ki je dokazoval, da se JLA pripravlja na izvedbo vojaškega udara. Kopijo je častnik JLA Ivan Borštner konec januarja 1988 zaupno izročil uredniku notranjepolitične redakcije pri tedniku Mladina Tasiču.

	Po mojem mnenju je torej na odločitev vrha ZKS, da o dokumentu obvesti JLA, vplivala tudi želja, da se s "tujo roko" oziroma s pomočjo vojaškega sodnega mlina odstrani Janšo.

Poleg glavnega urednika tednika Zavrla se je z vsebino dokumenta seznanil tudi komentator Mladine Janša. Ta je v člankih, objavljenih v Mladini, kritiziral vpletanje vojaškega vrha v reševanje politične krize v tedanji SFRJ. Janša je bil v tistem obdobju tudi eden izmed kandidatov za predsednika Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS).

Janša leta 1995 v nekdanjem vojaškem zaporu © BOBO

Kot je navedeno v knjigi 7 let pozneje, je tajna policija SDV 17. maja obvestila jugoslovansko vojsko, da so v Janševi pisarni našli kopiji vojaškega dokumenta. V nadaljevanju je 31. maja vojaška policija aretirala Borštnerja, pripadniki SDV pa Janšo in ga izročili vojaškim preiskovalcem. Novinarja Mladine Tasiča so aretirali 4. junija. Po aretaciji Janše je bil 3. junija ustanovljen Odbor za varstvo pravic Janeza Janše. Pobuda se je kmalu preimenovala v Odbor za varstvo človekovih pravic, je zapisal Ali H. Žerdin v knjigi Generali brez kape.

	V bistvu je bil ta sodni proces prelomnica, saj se je prvič zgodilo, vsaj v takratni socialistični Sloveniji, da so politični zaporniki prišli iz zapora kot moralni zmagovalci. Če bi se to zgodilo deset let prej, je vprašanje, ali bi sploh kdo vedel za nas in našo usodo. David Tasič

Spontano demonstrirali tisoči
Odbor je 21. junija na Kongresnem trgu v Ljubljani organiziral demonstracije, ki se jih je udeležilo okrog 30 tisoč ljudi, od 18. julija, ko se je na ljubljanskem vojaškem sodišču začel proces proti četverici, pa so bile na Roški cesti vsak dan spontane demonstracije v podporo JBTZ (Janša-Borštner-Tasič-Zavrl). Na dan razglasitve sodbe, 27. julija, je pred vojaškim sodiščem protestiralo okrog 15 tisoč ljudi, še piše Žerdin.

Balažic: Kučanu vpletenosti ni mogoče dokazati
Sociolog in publicist Milan Balažic meni, da ni mogoče "dokazati, da je prišlo do tega procesa na podlagi tega, da bi sam Milan Kučan kot šef slovenske partije to ukazal" . A je dodal, da sodelovanje SDV, ki je bila takrat pod nadzorom vrha Zveze komunistov Slovenije (ZKS), kaže na to, da je bil "tudi takratni vrh partije vpleten v to zadevo" .

"Do procesa JBTZ se je še govorilo o demokratičnem socializmu, saj se je še verjelo, da se bo dalo socializem demokratizirati in liberalizirati," je pojasnil Balažic in dodal, da se je po tem oziroma v teku tega procesa ugotovilo, "da socializma ni mogoče reformirati in demokratizirati, ampak je treba preprosto pripraviti ZKS, da sestopi z oblasti".