"To je anarhija, saj zaradi žit ni razloga za dvig cen," se jezi podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Franc Küčan. Pojasnil je, da je bila letos prodajna cena pšenice pri nas celo za 8,5 odstotka nižja kot lani.
Po njegovem mnenju ni razloga ne za podražitve izdelkov iz moke ne za podražitve mesa. Če se že draži, pa bi se moralo za toliko, za kolikor se podraži izdelek v trgovini, poznati tudi vsem v prehranski verigi, torej tudi kmetom, kar pa se ne bo, pravi.
So razlog res višje cene žit?
Slovenski kmetje so po njegovih besedah prodali pšenico za med 170 in 210 evri za tono. Mlinarji pri nas so odkupili le najboljšo prve kategorije, malo slabšo so pokupili za krmo, približno tretjino vse pšenice, tiste najnižje kategorije, pa so odkupili Italijani, Avstrijci in Indijci. "Kar je šlo v Italijo in Avstrijo, bo tako ali tako prišlo nazaj na slovenski trg v obliki špagetov," je prepričan Küčan.
Tako v mesni kot v žitni industriji zatrjujejo, da so izdelke morali podražiti prav zaradi dviga cen žit. V Perutnini Ptuj (PP) napovedujejo za med sedem in 15 odstotki višje cene njihovih izdelkov in navajajo precej višje, borzne cene žit: "Cena koruze na borzi v Chicagu je v enem letu narasla od 199 evrov za tono na 254, cena krmne pšenice iz 179 na 264 evrov ter cena sojinih tropin iz 277 na 497 evrov na tono." Okoli desetino krme pridelajo sami, preostanek kupijo, zato se niso mogli izogniti "zapiranju cenovnih škarij".
Za en kilogram perutninskega mesa naj bi pridelovalci potrebovali okoli tri kilograme krmil. Pri Jati Emoni so jih predvsem zaradi podražitve sojinih tropin že podražili za od osem do 10 odstotkov, direktor Stojan Hergouth pa je v obdobju do konca leta napovedal še eno podražitev za med deset in 15 odstotki. Za toliko bodo podražili tudi jedilna jajca.
Podražitve niso zadnje
V Sloveniji naj bi bile cene mesa še vedno za okoli petino nižje, kot je povprečje Evropske unije. "Panoga je poslovala zelo slabo, ker so surovine rasle vse leto, zadnje tri mesece smo prodajali meso z izgubo," podražitve opravičuje Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin, kjer so dvignili cene svinjine do 25 odstotkov, cene govedine pa do 15 odstotkov. Pri največjem pridelovalcu svinjine Farmi Ihan pa napovedujejo, da se bodo cene najbolj dvignile sveži svinjini, saj so bile, kot pravi direktor Marko Višnar, dolgo časa prenizke. Tako so imeli lani pri enem pujsu za 30 evrov več stroškov, kot so iztržili. "Ob vseh podražitvah, ki jih moramo požreti, je ta dvig cen (med sedem in 15 odstotki; op. a.) le najnujnejša korekcija," meni. Ne ve, ali bodo zdržale do konca leta.
Da ne morejo več amortizirati podražitev surovin, višjih stroškov energije in logistike, pravijo tudi v Žitu. Njihov kruh in pekovski izdelki bodo dražji za 3,5 odstotka, trajni pekovski in mlevski izdelki za sedem odstotkov. Zanimivo je, da bodo cene čokolade znižali za okoli pet, ajdove kaše pa za okoli 12 odstotkov. Podražitve napovedujejo tudi v Eti Kamnik, čeprav še niso izračunali, kakšne bodo, saj so se ene surovine podražile veliko bolj kot druge. Komercialni direktor Iztok Počkaj je dodal, da bodo cene ozimnice ostale, kot so bile predvidene. V Ljubljanskih mlekarnah za zdaj podražitev še ne načrtujejo.
V maržah ni rezerve
Pri vseh treh največjih trgovcih so napovedi višjih cen od dobaviteljev že dobili, ne vedo pa, koliko se bo to poznalo na maloprodajnih cenah. Le v Sparu so razkrili, da njihova povprečna marža znaša od 20 od 30 odstotkov maloprodajne cene, ki pa, kot pravijo, "niti približno ne zadošča za pokritje celotnega dviga cen".
