''Ob podpisu izjave o usklajenosti med sindikati in vlado o novem plačnem sistemu v javnem sektorju me najbolj veseli, da uresničuje enega od naših temeljnih ciljev: nobena plača ne sme biti pod minimalno. V obstoječem plačnem sistemu namreč je kar 25 razredov od 66 pod minimalcem," je ob podpisu izjave o stopnji usklajenosti predloga novega plačnega zakona med vlado in sindikati javnega sektorja, sporočil minister za delo Luka Mesec.
Dogovor so podpisali reprezentativni sindikati ter v imenu vlade ministra za finance in za javno upravo, Klemen Boštjančič in Franc Props. Vlada naj bi zakonski predlog obravnavala v četrtek. Plačna reforma naj bi bila uvedena z novim letom. Uskladiti morajo še kolektivne pogodbe in zapreti stebrna pogajanja.
V skladu z napovedano plačno reformo se bodo plače najbolj povečale županom in pravosodnim funkcionarjem, za katere se bodo postopno dvigale do leta 2028, poroča Večer, ki dodaja, da je nova plačna lestvica del novega sistemskega zakona. V skladu z njim bo razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom ena proti sedem. Razpon plač bo tako med višino letošnje minimalne plače, to je 1253,90 evra bruto, in 67. plačnim razredom, ki je vreden 8821,04 evra bruto. Razlika med plačnimi razredi bo po novem tri odstotke, namesto dosedanjih štirih odstotkov.
Državni sekretar Dan Juvan pa je ocenil, da sta z današnjim podpisom vladna in sindikalna stran dosegli prvi pomembni mejnik pri vzpostavitvi novega plačnega sistema in s tem izboljšanja delovnih pogojev v javnem sektorju. "Nekateri poklici in delovna mesta so pogosto podplačana in nujno potrebujejo spremembe, če želimo, da se bomo tudi v prihodnosti še lahko zanašali na javne sisteme."
Kdo bo dobil največ?
V najvišji, 67. plačni razred bodo uvrščeni trije najpomembnejši funkcionarji v državi, predsednica republike, predsednica državnega zbora in predsednik vlade, pa tudi predsednik vrhovnega sodišča, ki se jim bo osnovna plača dvignila za 45 odstotkov. Sledijo ministri s povišanjem od 38 do 41 odstotkov, njihove izhodiščne plače bodo po novem med 7609 in 8073 evri.
Od 45- do 50-odstotnega zvišanja izhodiščne plače bodo deležni poslanci, ki bodo po novem imeli od 6187 do 7837 evrov. Izhodiščna plača višjih sodnikov bo znašala od 6007 do 6373 evrov, kar pomeni od 56- do 59-odstotno zvišanje.
Največja razlika od dosedanje plače je doletela okrožne in okrajne sodnike, nekateri bodo imeli za 72 odstotkov višjo plačo kot do zdaj. Osnovne plače bodo po novem od 5832 do 6187 evrov za okrožne in od 5031 do 5497 evrov za okrajne sodnike.
Največjega, 76-odstotnega skoka bo deležen predsednik komisije za preprečevanje korupcije, katerega osnovna plača bo namesto dosedanjih 3955 evrov po novem znašala 6963 evrov.
Najmanjša sprememba bo doletela predsednika računskega sodišča, katerega izhodiščna plača se bo povečala za 38 odstotkov, kar pomeni prejemek v višini 8072 evrov, namesto dosedanjih 5854 evrov.
Javni sektor si povišuje plače,delavni sektor,ki vse to plačuje pa na minimalcu,včasih so bili javni delavci vezani na gospodarstvo in so imeli manjše plače kot delavci,sedaj je ravno obratno!
Prašiči sami sebi talajo, tistim ki pa res delajo in to za njihove riti, pa drobtinice. Prokleta golazen, goli otok kliče, ga bomo odkupili od hrčkov
Nobena plača ne bo nižja od minimalne. Blamaža. To pomeni , da tisti , ko so jim morali zaradi zakonsko določene minimalne plače, doplacevat, bo zdaj dobil minimalno plačo brez da mu doplačajo. Torej kaj bodo najslabše plačani dobili. Nič.… ...prikaži več Vso ostali pa se bodo mastili z od 10 do 45 % povišanjem. Večja plačo je imel zdaj , večje procentualno povečanje bo dobil. Mali človek vedno potegne kratko. In zato ne rabimo sindikata. Marš.