Glede na novelo se bodo v javna dela lahko po novem vključile le dolgotrajno brezposelne osebe, torej osebe, ki so v evidenci brezposelnih neprekinjeno prijavljene več kot eno leto.
Vključitev bo prostovoljna, v času opravljanja teh del pa bo veljalo polovično mirovanje denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, kar pomeni, da se bo prejemniku denarnega nadomestila v primeru, če bo v javna dela vključen 12 mesecev, šest mesecev štelo, kakor da bi dobival nadomestilo.
Ukinja se 25-odstotna dajatev
Spremembe se nanašajo tudi na začasna in občasna dela upokojencev. Ukinjajo namreč 25-odstotno dajatev od dohodka za opravljeno delo, ki izhaja iz zakona, ki ureja poseben davek na določene prejemke in se sicer denimo nanaša na delo preko avtorske pogodbe ali podjemne pogodbe. Skupaj s 25-odstotno dajatvijo iz zakona o urejanju trga dela in drugimi prispevki so bila namreč začasna in občasna dela doslej obremenjena okoli 60-odstotno.
Novela nesmiselna?
V opoziciji so v postopku sprejemanja novele menili, da je omejevanje pravice do vključitve v javna dela na dolgotrajno brezposelne v času, ko brezposelnost ne le, da ne upada, temveč je v nevarnosti, da bi še narasla, nesmiselno. Problematizirali so tudi pravico do prostovoljne odločitve glede vključitve v javna dela. To namreč po mnenju nekaterih ni v skladu s stanjem na trgu dela. Mnogim naj bi se namreč bolj splačalo prejemati nadomestilo za brezposelnost, kot delati.
V koaliciji so medtem vztrajali, da je omejitev na dolgotrajne brezposelne pomembna zaradi njihove ponovne delovne in socialne vključitve. Dolgotrajna brezposelnost naj bi ljudem povzročala psihične težave, na ta račun pa tudi bolezni. Prepričani so bili tudi, da mora biti vključitev v javna dela svobodna odločitev posameznika, ne pa dolžnost.
