Ministrstvo za pravosodje je pripravilo osnutek novega kazenskega zakonika, ki predvideva tudi
možnost vzpostavitve posebne evidence storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost
mladoletnih oseb. Predvidena je možnost dajanja podatkov o izbrisanih sodbah za t.i. pedofilska
kazniva dejanja tistim ustanovam, društvom in združenjem ljudi, ki se ukvarjanja z učenjem, vzgojo
ali varstvom otrok in mladoletnikov.
Deljena mnenje o registru
Mnenja o vzpostavitvi takšnega registra so zelo deljena, saj se pojavljajo številna
vprašanja glede tega, kako s pravo mero doseči, da bodo otroci čim bolj varni, po drugi strani pa
hkrati ne pretirano posegati v človekove pravice storilcev. Zato je raziskovalno-dokumentacijski
sektor državnega zbora pripravil primerjalni pregled o nacionalnem registru za storilce
spolnega nasilja nad otroki, ki pokaže, da takšne registre pozna le malo držav.
Po podatkih angleškega notranjega ministrstva namreč le
sedem držav pozna register storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost,
še redkejše pa so države, ki imajo poseben register pedofilov. Kot referenčni primer za zagovornike
javne dostopnosti do podatkov o tovrstnih kaznivih dejanjih veljajo
Združene države Amerike. Registracija storilcev je sistem, ki ga od začetka 90.
let poznajo vse ameriške zvezne države, prva pa ga je uvedla Kalifornija že leta 1947. Register je
večinoma dostopen javnost prek svetovnega spleta, njegov namen pa naj bi bil povečati zavedanje o
nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja, saj naj bi bila stopnja povratništva pri teh storilcih
visoka. V ZDA je opazen tudi trend zviševanja predpisanih kazni za dejanja, storjena proti otrokom,
22 držav pa ima zakonodajo, ki omogoča satelitsko spremljanje storilcev. Države pa širijo tudi
geografske omejitve, kje lahko storilci delajo, živijo ali se začasno zadržujejo (denimo prepoved
zadrževanja v bližini šol).
Irska in VB z tajnim registrom pedofilov
|
Slovenija prva z javnim registrom v Evropi?
Glavno vprašanje pri vzpostavitvi registra v Sloveniji ostaja, kdo naj bi imel dostop do podatkov v registru: zgolj policija in centri za socialno delo, vrtci in šole ali pa bi bili podatki v registru popolnoma dostopni javnosti. Raziskovalni sektor DZ ob tem ugotavlja, da bi bil takšen register pedofilov v Evropi edinstven primer.