Janša: Sprave ni, saj so besede 'še premalo so jih pobili' še vedno del vsakdana

Resnica je bila strahotna, da njenim drobcem sprva nismo verjeli, je v Kočevskem rogu povedal Janša. "Resnica je živela kljub vsemu v malih otočkih, po nekaterih cerkvah, v zamejstvu in po svetu, med rešenimi in obvarovanimi. In med morilci, ki so v neprespanih nočeh strmeli v konec," je poudaril predsednik vlade.

Zlo je po njegovem zlo zaradi svojega značaja in posledic svojih ravnanj in ne zaradi svojega ideološkega plašča. Zlo, ki se spopade s svojim dvojnikom, zato še ne postane zlo, je še dodal: "Na stotine milijonov ljudi je trpelo zaradi nacionalsocializma in komunizma. Oba velika zla sta posnemala drug drugega in tekmovala med seboj v grozodejstvih. Oba sta bila genocidna."

.@JJansaSDS ob 30. obletnici spravne slovesnosti v Kočevskem Rogu: "Resnica je živela kljub vsemu v malih otočkih, po nekaterih cerkvah, v zamejstvu in po svetu, med rešenimi in obvarovanimi. In med morilci, ki so v neprespanih nočeh strmeli v konec." pic.twitter.com/Rq6eHJ45KP

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 6, 2020

Janša je še dejal, da posameznik, ki je bil potisnjen v vrtinec okupacije in državljanske vojne in je želel ostati zvest samemu sebi, velikokrat ni imel dobre izbire: V naravi človeka je, da se upre krivici. V naravi človeka je, da si želi svobodno in dostojno življenje.

Žurnal24 main

"Spoštujemo vse, ki so se borili proti fašizmu, nacionalsocializmu in komunizmu. Vsi, ki so umrli v/ali zaradi tega odpora, imajo pravico do imena in spomina, zaslužijo si dostojen grob in naše spoštovanje. Samo to je lahko trajna osnova narodne sprave Slovencev."

⁦.⁦⁦@strankaSDS⁩ ⁦@SCNR_SI⁩ ⁦⁩ ⁦@BorutPahor⁩ ⁦@vladaRS⁩ Zbrali smo se na spominski slovesnosti in https://t.co/78Z7dA6oFGši pri breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Spomin na kruto umorjene, vsem v opomin. Za spravo naroda 🇸🇮 pic.twitter.com/gU1Ox4XZTg

— Milan Zver (@MilanZver) June 6, 2020

"Odpor proti kateremu koli zlu je bil legitimen"

Spravo bomo dosegli, ocenjuje, a šele nekoč v prihodnosti: „Danes so besede 'še premalo so jih pobili' in klici ter grožnje s smrtjo drugorazrednim še vedno del našega vsakdana. Namesto tega, da bi živeli drug z drugim, se moramo še vedno truditi za to, da ne bi živeli drug proti drugemu, ampak vsaj drug ob drugem. To nam zaenkrat za silo uspeva."

Delajmo za spravo, zdravimo rane, varujmo spomin in resnico, je še povedal Janša: "Sovraštvu moramo odreči domovinsko pravico ter se usmeriti v temeljni cilj naše ustavne himne, ki pravi: edinost, sreča, sprava, - naj spet k nam nazaj se vrnejo."

Pahor je v svojem nagovoru dejal, da skozi več kot dva tisoč let človeške civilizacije in kulture in danes svetijo Antigonine besede: 'Ne da sovražim – da ljubim, sem na svetu.'

Vživeti se moramo v bolečino drugega, je poudaril Pahor in dodal, da razume bolečino po vojni pobitih in njihovih svojcev. „A se vsi vživimo v bolečino drugega. Vživimo se tudi v bolečino partizanov in njihovih svojcev, ki jih še vedno močno prizadeva, če se jim odvzema pristno domoljubje in se jih krči na politične revolucionarje.“

Sprava je po Pahorjevih ocenah pot, ki se nikoli ne konča: „Če se konča, se začne trpljenje.”

PRS ob 30. obletnici prve spravne slovesnosti ob breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu: “Sprava je pot, ki se nikoli ne konča. Če se konča, se začne trpljenje.” pic.twitter.com/S9xJTGVQFq

— Borut Pahor (@BorutPahor) June 6, 2020

Narodna pomiritev in sprava sta namreč postali "legitimno splošno stremljenje ljudi, za razliko od molka, ki je glede tega vladal skoraj pol stoletja". Poleg tega pa je spravno sporočilo tedanje maše samo nekaj mesecev po izvolitvi Demosove vlade in pol leta po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije pozvalo k enotnosti naroda v tedanjih prelomnih trenutkih.

"Prav narodna enotnost v času plebiscita, razglasitve države, njene vojaške obrambe in diplomatskega priznanja, je bila sprava par excellence," je poudaril predsednik republike. Kot je pojasnil, je bila namreč dokaz, da Slovenci nismo obsojeni na razkol, temveč da zmoremo enotnost.

Po slovesnosti v Kočevskem Rogu sta predsednik republike Pahor in predsednik vlade Janša položila venca k spomeniku žrtvam NOB v gozdu Smrečje pri Turjaku. pic.twitter.com/OvXx36EQ2L

— Borut Pahor (@BorutPahor) June 6, 2020

Kot je še izpostavil, sta odpuščanje in sprava najprej globoko intimna vzgiba in stvar slehernega posameznika. "Nihče od nas se ne sme počutiti prizadetega v svojih najbolj osebnih občutkih. Država pa mora popraviti krivice in to tako, da ne dela novih," je še povedal predsednik republike.