Janša: Rebalans se bere kot vabilo trojki

DZ je začel obravnavo predloga rebalansa letošnjega proračuna. "Priprava je bila nujna, saj je bil načrt prejšnje vlade popolnoma nerealen, gospodarske razmere pa so se na žalost dodatno poslabšale. Izbrali smo nabor ukrepov, ki je najmanj slab," je v DZ povedala premierka Alenka Bratušek.

Med osrednjimi točkami rebalansa je naštela, da so morali najti za pokojnine 140 milijonov evrov, na kar je prejšnja vlada pozabila, sicer bi se morale z julijem te znižati za šest odstotkov. Po njenih besedah so morali najti 122 milijonov evrov za obresti, kar je skoraj 20 odstotkov več od načrtov prejšnje vlade. "Za toliko se težko zmotiš," je dejala.

"Plačujemo tudi rokohitrske ukrepe, ki ste jih kljub opozorilom sprejemali," je poudarila Bratušek in med tem naštela regres za javne uslužbence in pokojnine, "ki ste jih nezakonito odvzeli".

Za koalicijo dober kompromis, opozicija brez podpore

Andrej Vizjak (SDS) koaliciji očita, da bi morala zviševanje odhodkov prilagoditi padanju prihodkov. "Ta vlada se je odločila, da na tem polju ne misli narediti nič," je ocenil. Z njegovo mislijo, da "koalicija tišči glavo v pesek", je soglašal Franc Bogovič (SLS).

Vizjak je bil kritičen, da rebalans ohranja višino odhodkov in znova potegnil vzporednice z dogajanjem v gospodarskih družbah. Za slabo ima tudi zniževanje investicij v času, ko gospodarstvo peša in ni novih delovnih mest. Z Bogovičem sta tako napovedala: "Rebalansa ne bomo podprli in mu bomo nasprotovali."

Matevž Frangež iz SD, ki rebalans podpira in ocenjuje, da pelje v pravo smer, mu je glede črpanja odgovoril, da "težave povzročajo nerealni cilji". "Vlada ohranja višje cilje, kot jih je uspela uresničiti prejšnja," je dejal, temu pa je pritrdil Bojan Starman iz DL, ki proračun prav tako podpira.

Podobno kot Vizjak je ocenil Bogovič, ki je šel skozi najnovejšo slovensko zgodovino ter predstavitev gibanja makroekonomskih kazalnikov v DZ popestril z grafi. "Tisti, ki vidite težave samo v lanskem letu, poglejte te slike," je dejal.

Z njima je soglašal še Jožef Horvat iz NSi, ki je menil, da je "razlog za mrtvi tek politična kriza, ki je zaustavila kolo razvoja za dobre tri do štiri mesece". "Odgovornost za to in za posledice je na strani tistih političnih strank, ki so jo sprožile," je parafraziral Vizjaka.

Bogovič je izpostavil problem zadolženosti Slovenije in servisiranja javnega dolga. "Če bo vlada vodila takšno politiko, bomo za obresti plačevali od 1,2 do 1,5 milijarde evrov. Zato nas tujina opozarja, da je to nevzdržno," je orisal.

Na stanje v zdravstvu je opozorila Marija Plevčak iz stranke DeSUS, ki z rebalansom sicer ni zadovoljna, ker ni razvojno naravnan, a ga podpira. Zmanjšujejo se sredstva za investicije v zdravstvu, kar jih skrbi, saj bodo po njenem posledice rezov občutili starejši, otroci in kronični bolniki.

Plevčak si je zaželela, da bi država zaustavila sivo ekonomijo. "Da bi znala pobrati tisto, kar ji pripada." S tega naslova bi lahko letno pobrali okoli 800 milijonov evrov, je ponazorila ter opozorila na slabo pobiranje davkov. "Zakaj ni mogoče preveriti, od kod posamezniku premoženje in ali se to sklada z njegovimi dohodki," se je vprašala.

Glede davkov je Alojzij Potočnik iz PS povzel, da je DDV odvisen od potrošnje, dvig z julijem pa bo le kompenziral padec končne potrošnje. Ocenil je, da je prejšnja vlada spregledala padanje davčnega donosa zaradi zniževanja davka od dohodka pravnih oseb, ki bi bil nižji že ob enakem dobičku podjetij. Medtem je konkurenčna le tretjina podjetij, je orisal.

Predloga za varčevanje v javnem sektorju Bratuškova ni slišala

Med kritikami na predlog rebalansa je po besedah Bratuškove največkrat slišati, da bi moralo biti varčevanje v javnem sektorju še radikalnejše. "Predloga, kje in za koliko, nisem slišala nobenega," je dejala in izpostavila, da so zaposleni v javnem sektorju že nekaj let zapored nosili velik del bremena konsolidacije javnih financ.

"Naredili smo nemogoče, kar nam priznavajo v Bruslju"

Med ukrepi je naštela pomoč za gospodarstvo, saj so okrepili sredstva za povratne oblike pomoči v višini 700 milijonov evrov, ter sanacijo bank, pri čemer so nadaljevali zastavljeno delo prejšnje vlade, ker druge izbire niso imeli. "Takrat smo temu nasprotovali zato, ker nismo vedeli, ali bo ta rešitev res najcenejša. Niste znali povedati, koliko bo sploh stala," je povzela.

"Naredili smo nemogoče, kar nam priznavajo tudi v Bruslju. Operativno za zagon slabe banke ni bilo pripravljeno praktično nič. Danes je Družba za upravljanje terjatev bank pripravljena na prenos slabih terjatev. Problem je, da Evropa ne verjame našim ocenam glede stanja v naših bankah, ki jih dela Banka Slovenije. Za veliko večino prenosa pa potrebujemo soglasje Evropske komisije," je navedla premierka.

Za višji primanjkljaj okrivila Janšo

Ob zaključku nastopa pred poslanci in poslankami je ocenila, da "če se prejšnji premier Janez Janša ne bi tako oklepal svojega položaja in zadnje tri mesece ne bi počel ničesar, bi bil proračunski primanjkljaj bistveno nižji". In sicer za 260 milijonov evrov ali 0,7 odstotka BDP; namesto 4,4 odstotka BDP bi ta primanjkljaj dosegal 3,7 odstotka BDP, je nanizala.