Janša je opešal, Golobu komaj še sledi

Golob bi s svojo stranko dobil 27,3 odstotke glasov, druga bi bila Janševa SDS z 21,4-odstotno podporo. V državni zbor bi se prebilo šest strank, najmanj dve pa sta na meji parlamentarnega praga.

Časopis Dnevnik od februarja izvaja redne dvotedenske predvolilne raziskave javnega mnenja, v katerih je zastavil vsakič isto vprašanje: Katero stranko od naštetih boste volili na volitvah v državni zbor aprila letos? Odgovarjali so le tisti, ki so zatrdili, da se bodo volitev 24. aprila udeležili. Da se bodo volitev zagotovo udeležili, je odvrnilo dobrih 63 odstotkov vprašanih.

S pomočjo agencije Ninamedia so v Dnevniku oblikovali volilno napoved z intervalom zaupanja. Gibanje Svoboda bi osvojilo približno 27,3-odstotno podporo, a z intervalom zaupanja med 24,6 in 29,9 odstotka. To pomeni, da bi lahko stranka GS na dan volitev osvojila rezultat v navedenem razponu.

Saša Despot

SDS bi osvojila okoli 21,4 odstotka podpore z intervalom zaupanja med 19 in 23,9 odstotka. Maksimalni domet SDS je po podatkih raziskave Ninamedie nižji od minimalnega dometa GS, zato lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da se stranki Roberta Goloba nasmiha zanesljiva zmaga.

Ker je do volitev še skoraj 14 dni, zmagovalca ni mogoče z gotovostjo napovedati, poudarjajo.

V zadnjih nekaj dneh se je na tretje mesto prebila stranka Levica, ki bi po volilni napovedi lahko računala na 12-odstotno podporo. A v Dnevniku pišejo, da je treba pri tem opozoriti na interval zaupanja, saj se križa s podporo stranki SD. Ta bi osvojila slabih 10 odstotkov podpore, a njen maksimalni doseg presega minimalni doseg Levice, kar pomeni, da se lahko na dan volitev vrstni red obeh strank tudi obrne.

Sestanek predsednikov strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS so po umiku NSi iz koalicijskih pogajanj nadaljevali pogovore o možnosti oblikovanja koalicije. Anže Petkovšek

Na peto mesto bi se uvrstila stranka LMŠ s 5,7-odstotno podporo; glede na interval zaupanja ima zagotovljeno vlogo v prihodnjem državnem zboru.

Slabše pa kaže NSi, ki bi glede na volilno napoved osvojila 4,6-odstotno podporo, a bi se jim glede na interval zaupanja v primeru slabega dne na volilni dan lahko celo zgodilo, da bi obtičali pod štirimi odstotki, ki še zagotavljajo parlamentarni status.

NSi bi bila tudi šesta in zadnja stranka, ki bi se za zdaj uvrstila v državni zbor. Naslednja, ki bi še lahko preskočila parlamentarni prag, je SAB. Volilna napoved ji kaže 3,8-odstotno podporo, njen interval zaupanja pa je med 2,6 in 4,9 odstotka. Blizu preboja v DZ je tudi koalicija Povežimo Slovenijo z volilno napovedjo 3,3 odstotka.