Premier Janez Janša v poslanici ob prazniku dela poudarja, da je cilj vlade ustvariti pogoje, ki bodo zagotavljali vsem za delo sposobnim dostojno delo za dostojno plačilo. "Vsakdo, ki dela, mora zaslužiti dovolj za dostojno življenje, svoje in tistih, ki jih preživlja. Vsako delo, tako v delovnem razmerju kot prekarno, mora imeti pravno zaščito."
Ni lepše slike ob mednarodnemu prazniku dela #1maj kot je pogled na visoko uvrstitev 🇸🇮 na lestvici nizke brezposenosti v #EU. 👍 https://t.co/ZEv7KTRrec
— Janez Janša (@JJansaSDS) May 1, 2021
Janša je v poslanici zagotovil, da je vlada v tem letu naredila vse, da bi bili negativni učinki epidemije na gospodarstvo in delovna mesta čim manjši. "Zavedamo se odgovornosti vlade v težkih situacijah, kot je ta. Tudi v prihodnje bomo storili vse, kar bo v naših močeh, da pomagamo podjetjem in zaposlenim tudi v času, ko bo najhujša zdravstvena kriza mimo," je napovedal.
Ob tem je naštel ukrepe, s katerimi so po njegovih besedah ohranili preko 200.000 delovnih mest, Slovenija pa se uvršča v evropski vrh pri ohranjanju delovnih mest med epidemijo. To je in bo vedno najboljši ukrep socialne politike vsake države, je prepričan.
Ob tem pa razumejo tudi stiske tistih, ki so zaradi epidemije izgubili delo, zato je bil aprila izplačan solidarnostni dodatek za brezposelne.
Janez Janša je v nagovoru poudaril, da so postala vprašanja socialne varnosti za vse države sveta, tudi za Slovenijo, še zahtevnejša: pokojninski sistemi in njihova vzdržnost, zdravstveni sistemi in njihova dostopnost, nove oblike zaposlovanja. Države so zakonodajo, vezano na socialni sistem, sprejemale v 20. stoletju, zdaj pa se srečujemo z izzivi 21. stoletja, torej z globalizacijo, digitalizacijo, staranjem prebivalstva. "Od tega, kako bomo naslovili ta vprašanja, je odvisna naša prihodnost. Od tega je odvisna uspešnost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, vrednost dela in delovnih mest ter posledično blaginja življenja državljank in državljanov," je poudaril v poslanici.
Premier ocenjuje, da je svet po pandemiji drugačen, spremenjeno okolje pa od nas zahteva najprej in predvsem spremembe v razmišljanju ter posledično spremenjeno delovanje na vseh področjih. Po njegovem mnenju bodo najuspešnejše države, ki bodo krizo zaradi pandemije razumele kot priložnost.
"Slovenija se na izzive časa pripravlja z vso resnostjo. Korak za korakom se lotevamo vsega, kar predstavlja največje ovire za uspešen razvoj," je zapisal in ob tem izpostavil odpravo nelogičnih administrativnih postopkov in birokratskih ovir, paket sprememb petih davčnih zakonov, z delom sta začela tudi strateški svet za digitalizacijo in strateški svet za socialno politiko.
Cilj vlade, ki jo vodi, je ustvariti pogoje, ki bodo zagotavljali vsem za delo sposobnim dostojno delo za dostojno plačilo. Dostop do trga dela, izobraževanja in vseživljenjskega učenja, enake socialne zaščite in socialnih storitev za vse zaposlene ne glede na njihovo pogodbo o delu, pravični delovni pogoji, ustrezno izobraževanje, ki mora biti odziv na razmere na trgu dela - vse to so pravice, ki jih je treba zagotoviti zaposlenim tudi v novih pogojih dela, je prepričan.
Janša še pravi, da je epidemija bila in je še vedno preizkušnja, v kateri smo kot družba solidarnostno odgovorni za zaščito zdravja svojih najbližjih, sodelavcev in prijateljev, kot država pa za ohranitev konkurenčnosti naših podjetjih in delovnih mest, ki so temelj za nadaljnji razvoj in jamstvo za socialno blagostanje vseh državljank in državljanov.
Vsem, posebej tistim, ki živijo "od lastnega tekočega ali minulega dela in gospodarjenja", pa je čestital ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela in prazniku sv. Jožefa delavca.
Zorčič: "Naj živi 1. maj, praznik dela"
Predsednik DZ Igor Zorčič v poslanici ob prazniku dela poudarja, da ta praznik tudi v digitalni družbi ne izgublja svoje zgodovinske pomembnosti. Čeprav ga zaradi epidemioloških razmer že drugo leto praznujemo brez tradicionalnih kresov in sindikalnih zborovanj, je prav, da danes še glasneje zadoni: Naj živi 1. maj, praznik dela, je zapisal.
Več kot sto let po delavskem gibanju in bojih industrijskih delavcev za višje mezde in krajši delovni čas - pravic, ki so temelj današnje pravne zaščite delavcev - po mnenju Zorčiča ni vprašanje pravic delavcev nič manj aktualno. Nasprotno. Globalizacija, gospodarski in družbeni napredek, globalno segrevanje, naravne nesreče, gospodarske krize, v zadnjem letu pa tudi epidemija covida-19 nepovratno spreminjajo koncept dela in zaposlovanja, meni.
Ob tem dodaja, da je epidemija najbrž bolj kot karkoli drugega doslej v 30-letni zgodovini Slovenije pri nas spodbudila zavedanje o pomenu dela, o tem, kako pomembno je delo za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb, za blaginjo in vsesplošni napredek družbe ter osmišljanje življenja vsakega od nas.
V obdobju zaustavitve družbe smo spoznali, da omejitev svobode dela povzroča posledice onkraj posameznikovih ekonomskih težav, ki jih država bolj ali manj uspešno blaži s posameznimi ukrepi, opozarja predsednik DZ.
Zorčič poudarja, da osemurni delovnik, ki se ga ob 1. maju spominjamo kot ene temeljnih pridobitev delavskih gibanj, v dobi digitalizacije grobo načenja delo "na zahtevo", osebne stike pa elektronska komunikacija. "Zato je trajni izziv tudi za nas, predstavnike zakonodajne veje oblasti, da bliskoviti razvoj človeške družbe spremljamo z aktivnim iskanjem novih, primernih oblik zaščite dela in delavcev," je še zapisal predsednik državnega zbora v poslanici ob današnjem mednarodnem prazniku dela.
Epidemija nas je tudi posedla za računalnike, nas privajala na oddaljeno delo, oddaljeno izobraževanje, spletne nakupe in podobno. Ta nova, praktična znanja in uporabne izkušnje sodobne tehnologije nam zato odpirajo nove možnosti ekonomskega in družbenega okrevanja v obdobju po epidemiji.
Po njegovem mnenju je pred nami edinstvena priložnost, da skupaj ustvarimo trajnostna in digitalizirana delovna mesta, po meri ljudi in okolja in hkrati z visoko dodano vrednostjo. Prednosti digitalizacije in avtomatizacije ne gre iskati zgolj v večji konkurenčnosti, temveč tudi v nadomeščanju delovno intenzivnih in nevarnih, pogosto slabo plačanih del, je prepričan.
Narobe svet - samo v Sloveniji. Tudi tisti, ki nič ne delajo, nikoli niso in nikoli ne bodo, dobivajo plačilo - skoraj tolikšno, kot tisti, ki delajo. "Brez dela ni jela", Kdor ne dela, naj ne je", "Najprej delo, potem… ...prikaži več jelo" itd, so stari slovenski pregovori.
Tipična prvomajska floskula, če bi se tega držal, duhovniki ne bi dobili ničesar od države !
Vlada spet klati neumnosti in se vsaj 10x precenjuje. Ohranili so 200000 tisoč delovnih mest. Pri 5 do 6 % padcu BDP nikakor ne more biti 200000 delavcev viška temveč kakih 40000 tisoč. Od tega jih je tako ali tako… ...prikaži več okrog 20000 tisoč zgubilo delo. Z ukrepi so kvečjemu ohranili 20000 delovnih mest. Torej je številka vsaj 10x manjša. Čeprav sem zrasel na kmetiji, znam bolje računati, kot vsi Janševi ministri skupaj.