Glede ureditve krožne poti po Ljubljanici in Gruberjevem prekopu je spomnil, da gre za projekt, trenutno ocenjen na okoli 54 milijonov evrov, v njem pa ljubljanska občina in Energetika Ljubljana sodelujeta z državo in družbo Elektro Ljubljana.
Kot glavne novosti projekta je poleg ureditve krožne plovne poti, po kateri bi potnike vozile zgolj lesene ladjice, ki jih bo poganjala sončna energija, omenil še ureditev sprehajalnih poti ob vodi, posodobitev zapornic pri Ambroževem trgu in v Gruberjevem prekopu ter zgraditev vsaj ene male hidroelektrarne, in sicer pod Sotočjem.
Trenutno zbirajo projektante, kot realen čas začetka gradbenih del Janković omenja leto 2026, gradnja pa bi potekala dve leti. Prav tako v 2026 se bodo po najnovejši županovi napovedi meščani in obiskovalci v Ljubljanici, predvsem gre za območje Špice, vendarle lahko tudi kopali.
Za to je bistveno dokončanje kanalizacijskega omrežja v Ljubljani, ki se izvaja v okviru skoraj 140 milijonov evrov vrednega evropsko sofinanciranega komunalnega projekta Čisto zate. Kanalizacijska omrežja so medtem ob pomoči sredstev EU uredile tudi ostale občine ob toku Ljubljanice, kar izboljšuje kakovost vode. Ko bo komunalna infrastruktura v prestolnici dokončno urejena - trenutno urejajo območje Rakove jelše - bo, kot je zagotovil, skupaj z direktorjem javnega podjetja Voka Snaga Davidom Polutnikom "lastnoročno zabetoniral preostale jaške", po katerih se stekajo odpadne vode v reko.
Zoran Janković
Omenjeno pridobivanje hidro energije na Ljubljanici v prihodnosti je del energetskega načrta občine, po katerem bi v prihodnje v mestu 30 odstotkov energije, predvsem toplote za daljinsko ogrevanje, pridobivali s plinom, 30 odstotkov z biomaso, 10 odstotkov s sončnimi elektrarnami, 30 odstotkov pa s termično obdelavo odpadkov. "Se pravi, da bomo 70 odstotkov samozadostni. Tako lahko preživimo vsako hudo zimo," je prepričan.
Za slednje bo treba zgraditi sežigalnico, ki pa ji del javnosti z argumentom okoljske škodljivosti nasprotuje. Janković pri projektu vztraja in začetek gradnje sežigalnice v najboljšem primeru pričakuje v treh ali štirih letih, medtem pa občina po Jankovićevih besedah izvaja vse potrebne okoljske raziskave. V pričakovanju koncesijske uredbe se s pristojnim ministrstvom pogovarjajo še o količinah odpadkov, ki bi jih sežigali v Ljubljani, pri čemer Janković omenja številko do 140.000 ton.
Župan vztraja, da bo zahtevana tehnologija v tem energetskem objektu na najvišji ravni evropskih standardov najboljših razpoložljivih tehnologij, vrednosti izpustov bodo nižje od najnižje evropsko predpisanih, da bodo v sežigalnici sežigali le domače odpadke in da bo cena ogrevanja bo njenem zagonu nižja za približno petino. Občina računa tudi na evropsko sofinanciranje.
Selitev remize LPP v Stanežiče, kamor bi se v nov skupni center preselilo še občinsko podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, bi medtem po županovih besedah ob Celovški v Šiški sprostilo približno 50.000 kvadratnih metrov za javne vsebine. Od tega bi bilo približno 90 odstotkov namenjenih novemu parku, ki bi bil po Tivoliju in Šmartinskem parku tretji največji v mestu. Na preostalem delu bi stanovanjski objekt zgradil Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana.
Novogradnje in siceršnji vse večji pritisk dnevnih migrantov in drugih obiskovalcev na prestolnico v mestu povzročajo tudi prometne zamaške in druge nevšečnosti, ki so pogosto predmet negodovanja. Janković napoveduje, da bodo te težave reševali z dodatno širitvijo območij enosmernih ulic in plačljivih parkirišč, gradnjo dodatnih garažnih hiš in širitvijo omrežja kolesarskih stez, skupaj z Darsom pa bodo izdelali tudi nov prometni model za prestolnico.
Trajnih rešitev za promet v mestu pa župan ne vidi brez ureditve železniškega omrežja, tako regionalnih prog kot železnice znotraj mesta, ter brez sprememb pri navezanosti Slovencev na osebne avtomobile. Dolgoročni načrt mesta je, da bi se tretjino poti opravilo z avtomobili, tretjino z javnim potniškim prometom, tretjino pa peš in s kolesom. Slednje so že presegli, šepa pa še pri prvih dveh elementih, ampak bodo prišli do cilja, je prepričan Janković.
Med obnovami mestnih prometnic Janković za prihodnje leto na območju nastajajočega novega Potniškega centra Ljubljana napoveduje obnovo Vilharjeve ceste, konec 2025 pa bi lahko stekla širitev podvoza pri Orto baru in obnova Šmartinske ceste v smeri severne obvoznice. Ob tem bosta Pokopališka in Flajšmanova ulica na delu med krožiščem Žale, ki bo preurejeno v turbo krožišče, in Šmartinsko cesto obnovljeni in preurejeni v enosmerni cesti. V nadaljevanju bosta na območju nadgrajene železniške postaje preurejena tudi Masarykova cesta in Trg OF.
Prihodnje leto bo stekla tudi obnova Zaloške ceste, najprej med vzhodno obvoznico in Kajuhovo ulico, v nadaljevanju pa še do kliničnega centra. Načrtovana je tudi gradnja garažne hiše pod Tržnico Moste.
Že prihodnje leto naj bi prenovili tudi Jurčkovo cesto med Ižansko cesto in Peruzzijevo ulico, še v tem mandatu naj bi obnovili tudi Litostrojsko cesto, celovite obnove Dolenjske ceste pa župan pred 2027 ne vidi. Istočasno naj bi Dars uredil nov priključek z južne obvoznice na območje poslovno-trgovske cone Rudnik.
Od ostalih velikih projektov v teku Janković v teh dneh pričakuje ponudbe za prenovo atletskega centra ŽAK v spodnji Šiški, kjer bo nastal sodoben atletski center, rok za oddajo ponudb se namreč izteče 3. decembra. Janković upa na veliko zanimanje gradbincev, uvedbo v delo pa načrtuje poleti prihodnje leto. Država bo medtem na območju bodočega centra uredila podhod pod gorenjsko železnico.
Glede prenove osrednje ljubljanske tržnice z gradnjo garažne hiše, ki jo je župan obljubil že pred lokalnimi volitvami leta 2006, ko je prvič kandidiral, in za katero je občina po spremembi projekta dobila vsa potrebna soglasja, je Janković seznanjen z načrti civilne iniciative, da bi se ob dovolj zbranih podpisih vključila v postopek izdaje gradbenega dovoljenja. "Če na dovoljenje čakamo 16 let, bomo pa še eno leto," se je odzval na morebitne dodatne zamude pri projektu in izpostavil, da ima vsak pravico do vključitve v postopke.
Janković nima nič proti protestom dela javnosti proti gradnji povezovalnega kanalizacijskega kanala C0 čez območje ljubljanskega vodonosnika, moti pa ga strašenje ljudi. Še enkrat več je zatrdil, da ima občina vsa potrebna soglasja, doma in na ravni EU, in da ob spremljanju okoli 12 kilometrov položenega kanala (vse so pregledali s kamero) niso opazili nobenega puščanja ali premikov. Ostalo je le še 128 metrov, kjer cevi še niso položene in občina čaka še na gradbeno dovoljenje, nasprotniki pa napovedujejo, da bodo ta postopek maksimalno oteževali.
A Janković je prepričan, da bo kanal dokončan, saj da alternative za povezavo kanalizacijskih omrežij v Medvodah in Vodicah do nadgrajene osrednje ljubljanske čistilne naprave ni. Gradnja kanala je del omenjenega projekta Čisto zate, v okviru katerega naj bi skupno zaprli okoli 26.000 greznic, 20.000 jih je že zaprtih, in priključenost na kanalizacijo v občini povečali na 98 odstotkov. Trenutno je v teku še 188 projektov gradnje omrežja in sočasne obnove cest, rok za črpanje sredstev EU pa se izteče z junijem 2026.
Zoran Janković
Število Ljubljančanov brez osebnega zdravnika se je po njegovih besedah v zadnjem času zelo zmanjšalo, pomanjkanje zdravnikov v Ljubljani pa da v medijih več ni na prvem mestu tudi zaradi 15 novih zdravnikov, štipendij za študente družinske medicine in mestnih stanovanj za zdravnike. Ponovil je, da Zdravstveni dom Ljubljana dela dobro. Kot velik uspeh letos je navedel odprtje centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov na Viču, med prihodnjimi večjimi projekti pa nova zdravstvena domova Jarše in Metelkova.
Janković ob tem kot odlično ocenjuje delovanje občine v prvih dveh letih trenutnega mandata. "Sodelavci delajo odlično, mene pa ocenjujejo javnost, mediji in na koncu volivci," je zatrdil.
Tudi koalicijsko sodelovanje njegove liste z Gibanjem Svoboda ocenjuje kot odlično, delovali naj bi kot eno. Zavrača pa tudi očitke o neustreznem odnosu do mestne opozicije in omejevanju njene razprave v mestnem svetu. Kot je povedal, bo skladno s pravili še naprej prekinjal tiste, ki se v svojih razpravah ne držijo vsebine.
Jankovič je zakon,nekatere moti ker je srbijanec ,a slovencev ni,oz. so bili in so samo kradli in še bi radi,tako da Jankoviču samo kapo dol,Ljubljana še nikoli ni bila tako dostopna in urejena in še se ureja,tarnajo pa tako in… ...prikaži več tako ena in ta isti ni važno kaj se zgodi.
Jaz živim v Šiški, kjer nam je pred kakšnim letom spremenil večino ulic v enosmerne, od česar sicer nismo pridobili nič, niti enega parkirnega mesta, niti promet ni bolj takoč. Celo nasprotno, zjutraj in popoldan se v določeno smer ustvarja… ...prikaži več zastoj, ker prej so se avtomobili razporedili po ulicah, zdaj so pa vsi na eni. Prej tega ni bilo nikoli. Ni sicer zelo moteče, ker nikoli ne čakaš več, kot minuto, ampak na letni ravni pokuriš pol rezervoarja goriva.
Peti mandat.Čoban si je sprivatiziral Ljubljano. Se ne čudim več, da je LJ najbolj obremenjena s kriminalom v SLO.