Slovenija
16 ogledov

Izboljšanje položaja delavcev in migrantov

(Foto: Dejan Mijović) Žurnal24 main
Na vrhu glede kršitev je stalno gradbeništvo. Poleg nujnih sprememb zakonodaje in popravil krivic, ki se dogajajo delavcem migrantom, je tudi "krizna hiša za delavce in delavke migrante".
V poročevalskem letu smo na področju delovnih razmerij opravili skupno 9.965 inšpekcijskih nadzorov, pri katerih smo ugotovili skupno 6.013
kršitev. Največ kršitev smo evidentirali v dejavnosti gradbeništva (1.471).                    (IRSD, 2009).

Danes je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije predstavila predloge zveze za izboljšanje položaja delavcev, še zlasti migrantov.

Izpostavili so gradbeništvo, ki je po njihovem mnenju konstantno v vrhu glede kršitev delovnopravne zakonodaje v Sloveniji. Tako vsaj pričajo letna poročila zadnjih let Inšpektorata Republike Slovenije za delo.


Projekt krizna hiša
Poleg nujnih sprememb zakonodaje in popravil krivic, ki se dogajajo delavcem migrantom in na katere ZSSS opozarja že kar nekaj časa, je po njihovem mnenju treba takoj pristopiti k projektu "krizna hiša za delavce in delavke migrante".

Takšen skupnostni center bi bil predvsem za delavce in delavke migrante, ki so začasno ostali brez zaposlitve in ekonomskih sredstev. Omenjena krizna hiša pa bi na enem mestu zagotavljala vse potrebne storitve za delavce in delavke migrante, hkrati pa bi jim tudi omogočila začasno nastanitev, dodajajo na zvezi svobodnih sindikatov.

Z nadomestilom neizplačane plače do ekonomske varnosti
Pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije opozarjajo tudi na nadomestilo neizplačane plače. Po tem predlogu bi do takojšnjega izplačila iz naslova nadomestila neizplačanih oziroma premalo izplačanih plač bili upravičeni delavci, ki jim delodajalec za opravljeno delo dva ali več mesecev zaporedoma ni izplačal plače oziroma jo je izplačeval pod zakonsko določeno mejo minimalne plače.

Z zakonom bi se postavila zgornja meja denarnega zneska iz naslova nadomestila plače, seveda pa bi v razmerju do delodajalca imel jamstveni sklad vlogo upnika, in sicer do višine sredstev, ki jih je ta izplačal delavcu. Predpogoj za prejem nadomestila plače pa bi bila s strani delavca vložena tožba.

S sprejetjem in izvedbo tega predloga bi se delavcem  zagotovila ekonomska varnost v času, ko jim tega podjetje ne more zagotoviti.

Zavlačevanje z izplačili denarnega nadomestila za delavce migrante pomeni tudi
neposredno kršitev določil Evropske socialne listine (ESL), ki v 12. točki 1. dela jasno
zapiše, da imajo vsi delavci in osebe, ki jih vzdržujejo pravice do socialne varnosti. Zato
je treba te delavce takoj izenačiti z drugimi delavci pri zagotavljanju socialnih pravic.

Migranti še vedno brez nadomestila
Izpostavili so tudi problem upravičenosti migrantov do denarnega nadomestila. Čeprav so vplačevali socialne prispevke za primer brezposelnosti, povečini niso upravičeni do njega, A jim navsezadnje omogoča bivanje v Sloveniji.

Zato so vnovič pozvali Vlado RS, naj nemudoma začne izplačevati denarna nadomestila za vse delavce migrante, ki izpolnjujejo pogoje zanj po novem zakonu o urejanju trga dela.

Programiranje obstoječih kreditov
Prav tako v sporočilu za javnost navajajo sprožitev ukrepov za reprogramiranje obstoječih kreditov oziroma odlog njihovega plačila socialno ogroženim družinam za eno leto.

Skladno s tem naj poslovne oziroma komercialne banke ter hranilnice v Sloveniji takoj pristopijo k pripravi individualnih načrtov odplačevanja kreditnih obveznosti, ki bodo upoštevali najmanj enoletni odlog plačila kredita. Do sklenitve načrta naj poslovne oziroma komercialne banke ter hranilnice ne izvajajo sodnih izterjav ter zaračunavajo zamudnih obresti in stroške opominjanja za socialno ogrožene osebe.

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.