Do roka, torej do konca prejšnjega tedna, je v tekmo za evropsko volitve vstopilo 11 političnih strank. Deset od enajstih je na volitvah 2022 preseglo prag enega odstotka podpore, kar pomeni, da prejemajo davkoplačevalski denar. Zato smo jim postavili novinarska vprašanja, ki se nanašajo na financiranje predvolilne kampanje za evropske volitve.
Koliko sredstev bo stranka namenila kampanji za evropske volitve?
Koliko predvidenih sredstev bo za kampanjo namenila stranka sama?
Koliko sredstev bodo namenile fizične osebe? Kdo bo prispeval največ?
Koliko bodo prispevali kandidati na listi? (Prosim za podatek, kdo bo prispeval največ in koliko bo prispeval nosilec oziroma nosilka).
Ali je stranka za namen volilne kampanje najela posojilo? Če da, v kakšni vrednosti?
Koliko bo za kampanjo nedenarnih prispevkov?
SDS okoli 230 tisoč evrov
Kot so nam sporočili, v SDS načrtujejo, da bodo za kampanjo za volitve v Evropski parlament 2024 porabili približno tretjino dovoljenih sredstev. Skladno z zakonodajo posamezne liste za financiranje kampanje za volitve v evropski parlament ne smejo preseči 0,40 evra na volilnega upravičenca v državi. Skupni znesek tako ne sme biti višji od približno 680.000 evrov. To pomeni, da bodo v SDS za volilno kampanjo kampanji namenili okoli 230 tisoč evrov. Na ostala vprašanja nam SDS ni odgovoril.
Po noveli zakona o financiranju strank, ki je bil sprejet pod Golobovo vlado junija lani, imajo stranke pravico do sredstev iz državnega proračuna, če so v državi dobile najmanj en odstotek glasov volivcev. Z novelo se je spremenila razdelitev dotacij, in sicer stranke po novem prejemajo 10 odstotkov (prej 25) sredstev, ki so v proračunu namenjena za financiranje političnih strank, do preostalih 90 odstotkov (prej 75) pa so upravičene sorazmerno s številom glasov volivcev.
Prejmejo milijon davkoplačevalskega denarja, porabe ne razkrivajo
Po noveli zakona o finaciranju strank, ki je bil sprejet pod Golobovo vlado junija lani, imajo stranke pravico do sredstev iz državnega proračuna, če so v državi dobile najmanj en odstotek glasov volivcev. Z novelo se je spremenila razdelitev dotacij, in sicer stranke po novem prejemajo 10 odstotkov (prej 25) sredstev, ki so v proračunu namenjena za financiranje političnih strank, do preostalih 90 odstotkov (prej 75) pa so upravičene sorazmerno s številom glasov volivcev.
A še manj oziroma ničesar vsebinskega nam niso odgovorili iz Gibanja Svoboda. "Financiranje kampanje Svobode bo potekalo v zakonsko dovoljenih okvirih. Kredita ne načrtujemo," je bilo vse, kar so nam odgovorili na zastavljena vprašanja. Odgovor največje vladne stranke preseneča, saj po lanski spremembi zakonodaje tiste stranke, ki so jim volivci izrazili največ zaupanja, prejemajo tudi največ proračunskih sredstev. Glede na volilni izid največja vladna stranka Svoboda, ki od združitve z LMŠ-jem in SAB-om prejema tudi sredstva, do katerih sta bili upravičeni ti dve stranki, letno prejema nekaj več kot 1,02 milijona evrov proračunskih sredstev.
Levica bo dala 100 tisoč evrov
Za razliko od največje opozicijske stranke in največje koalicijske stranke so v Levici bolj transparentni v SD pa spet manj. "Stranka bo za volilno kampanjo namenila okoli 100 tisoč evrov. Ves strošek kampanje bo pokrila stranka. Vložki kandidatov niso predvideni. Stranka za kampanjo ni najela posojila," so nam sporočili iz Levice.
SD računa na svoje člane
Socialni demokrati (SD), ki so med političnimi strankami najbolj zadolženi, sporočajo, da bodo imeli skromno, a zato nič manj vsebinsko ter argumentirano kampanjo, v kateri se bodo oprli predvsem na lastno znanje, izkušnje, ustvarjalnost ter na osebni stik. Sredstva bodo zagotovili z denarnimi prispevki kandidatov, članic in članov SD ter sredstvi, ki jih bodo kot organizator volilne kampanje prenesli s svojega transakcijskega računa. Najema posojila ne načrtujejo.
V NSi načrtujejo, da bodo stroški dosegli največ 200.000 evrov.
SLS bo segla globoko v žep
Zelo globoko v žep bodo segli v SLS, kjer nameravajo porabiti okoli 100 tisoč evrov. Evropski poslanec Franc Bogovič je bil lani izvoljen na skupni listi s SDS, letos pa so pri SLS na prvo mesto postavili nekdanjega predsednika programskega sveta RTV Slovenija Petra Gregorčiča. Ankete ne kažejo, da bi imela SLS možnost, da dobi svojega poslanca za Evropski parlament, po mnenju analitikov pa se SLS na evropskih volitvah morda lahko krepi za nastop na parlamentarnih volitvah v Sloveniji.
Resnica: "Manj je več"
"Smo proti nepotrebnemu zapravljanju sredstev v politiki in verjamemo, da je mogoče učinkovito komunicirati z minimalnimi stroški," pravijo pri stranki Resnica. V kampanjo bodo vložili samo nujna sredstva za podporo dejavnosti na terenu in na spletnih socialnih omrežjih, kar naj bi zneslo manj kot 10.000 evrov. Znesek bo v veliki večini pokrit iz strankinih sredstev. Fizične osebe bodo prispevale manjše zneske, spontano in po lastni volji. Od kandidatov liste ne pričakujejo finančnih prispevkov h kampanji, prav tako ne nedenarnih prispevkov. Posojila niso najeli.
Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca.
Vesna: Največ bo prispeval nosilec liste
Pri stranki Vesna, kjer so na čelo liste postavili Vladimirja Prebiliča, ocenjujejo, da bodo za kampanjo namenili med 30.000 in 50.000 evrov, okoli 30.000 evrov bo stranka namenila iz dosedanjih prihrankov, razliko pa bodo prispevale fizične osebe - kandidati, člani in podporniki. Največ bo prispeval nosilec liste, višino prispevkov ocenjujejo na do 20.000 evrov, so odgovorili. Stranka posojila ni najela in trenutno o tem ne razmišlja. "Če se bo pokazala potreba, pa te možnosti tudi ne izključujemo," pravijo pri Vesni. Glede nedenarnih prispevkov računajo na približno 1000 ur dela prostovoljk in prostovoljcev.
Zeleni lovili zadnje ure
Iz stranke Zeleni, na prejšnjih volitvah je nastopila na listi povežimo Slovenijo skupaj s Konkretno, SLS, NLS in NS, ki je prejela 3,41 odstotka glasov, kar pomeni, da so tudi oni upravičeni do proračunskih sredstev, na vprašanja niso odgovorili. Listo so vložili tik pred iztekom roka, v petek popoldne. Nosilec je Klemen Grošelj, na listi je tudi Aleksander Merlo, oba naj bi sicer kandidirala pri Svobodi, a sta soglasje umaknila, ter Mojca Šetinc Pašek, nekdanja poslanka Gibanja Svoboda, po izključitvi pa samostojna poslanka.
Nič od tega: Člani bodo prispevali sami
So pa na naša vprašanja odgovorili v satirični stranki Nič od tega, ki je slovenskemu političnemu prostoru pridružila marca letos. Za nosilko liste so postavili nekdanjo poslanko Levice Violeto Tomič. "Naša predvolilna kampanja bo skromna, sredstva bomo prispevali kar člani sami, seveda po svojih zmožnostih, kar je cena vztrajanja na finančni neodvisnosti od lobijev in drugih deležnikov, ki si želijo imeti vpliv na odločanje v državi in izven," pravijo pri Nič od tega. Potrebe kampanje bodo prilagajali lastnim finančnim zmožnostim. Vrednost celotne kampanje s plakati vred ocenjujejo na največ 2.000 evrov. Kandidati na listi naj bi prispevali enake deleže, trenuten prispevek na člana oziroma kandidata pa je 50 evrov, posojila ne bodo najemali, glede nedenarnih prispevkov pa računajo na proaktivnost.
sergeja.hadner@styria-media.si
kdo pa je že razkril koliko je nakradel?
porabe ne razkrijejo,ker porabijo kar nekajkrat toliko
Janša se ni spomnil od kod mu denar za Volvo terenca, baje je dala denar tašča, baje nekdo drug... ne ve... 67 jurjev????