Ob pogledu na stavbe v okolici lahko dobimo občutek, da jih veliko dobiva novo zunanjo podobo. Nova fasada na objektu pomeni določeno mero prihrankov na račun ogrevanja stavb. Pri obnovi fasade lahko pomaga Eko sklad, kjer pa opažajo, da lani in letos število vloženih in odobrenih vlog upada. "Letos je bilo dodeljenih 664 odločb za toplotno izolacijo fasad v eno- in dvo-stanovanjskih stavbah, v vrednosti 1,8 milijona evrov, izplačanih pa je bilo 456.893 evrov," pravijo na Eko skladu. "Po številu je vlog manj, vendar gre za večje naložbe."
Čedalje več obnov zaradi poškodb
"V letošnjem letu smo že končali obnovo 15 fasad, ravno toliko pa jih je trenutno še v izvedbi oziroma se bodo izvedle do konca leta 2018," pravijo pri SPL. "Veliko stavbam je že potekla življenjska doba fasade in so potrebne obnove. Prav tako se iz leta v leto povečuje število stavb, ki so potrebne obnove oziroma so zaradi poškodb ali drugih vzrokov primerne za sanacijo fasade."
Dom Koper ima v upravljanju več kot 150 objektov. Veliko je takih, katerim so fasado že prenovili bodisi delno bodisi celovito, pojasnjuje direktorica Urška Jerak. "V letošnjem letu so bili tako obnovljeni trije objekti, dva izmed teh s toplotno izolacijo. Trenutno pa potekata še dve obnovi fasade s toplotno izolacijo, na začetku novembra pa bo pričetek del še za en blok."
Pri SPL opažajo, da na povečano število prenov v večini primerov vpliva tudi zavedanje lastnikov, da je njihova stavba potrebna obnove, na samo izvedbo pa vplivajo tudi ugodne finančne spodbude. "Delno je pa res, da je včasih ravno spodbuda tista, ki prevesi tehtnico za izvedbo zaradi samih finančnih zmožnosti lastnikov." Veliko je namreč odvisno od finančnih sredstev, ki so bila vplačana v rezervne sklade objektov. V SPL poudarjajo, da je v rezervnem skladu premalo sredstev za izvedbo takšnih sanacij, zato so potrebna druga finančna orodja za zagotavljanje sredstev za izvedbo. "Običajno je, da se pri prenovi fasad s toplotno izolacijo poslužujemo tudi sredstev ki jih za te namene podaja Eko sklad," pravi Jerakova.
Prenova fasade je finančno zahteven projekt, kar pomeni, da se običajno sredstva na rezervnem skladu iztrošijo, a po besedah Jerakove etažni lastniki "pridno nadaljujejo z zbiranjem vplačil za nove investicije (npr. obnove streh, hidravlično uravnoteženje)".
Prihranki po obnovi fasade so zelo različni. Veliko je odvisno od sanacije in predhodnega stanja objekta, "se pa v povprečju dosegajo dolgoročni pribl. 25-odstotni prihranki pri ogrevanju. Ne smemo pozabiti, da se s sanacijo poveča vrednost nepremičnine, kakovost bivanja, pa tudi prihranki v poletnih mesecih zaradi hlajenja," izpostavljajo v SPL.
Eko sklad zagotavlja: Sredstev je dovolj
Eko sklad nudi subvencije za naložbe občanov v večjo energetsko učinkovitost stavb, in sicer za solarni ogrevalni sistem, energijsko učinkovita lesena okna, toplotno izolacijo fasade, strehe ali stropa, prezračevanje, gradnjo ali nakup skoraj nič-energijske stavbe ali nakup stanovanja v novi ali obnovljeni skoraj nič-energijski stavbi ter celovito obnovo stavbe. "Subvencije za izvedbo posamičnih ukrepov znašajo od 20 do 60 odstotkov priznanih stroškov naložbe, višje pa so v primeru obsežnejše obnove ali za izvedbo najmanj treh ukrepov hkrati," pojasnjujejo na Eko skladu.
Na voljo imajo tudi subvencije za skupne naložbe pri obnovi večstanovanjskih stavb. Subvencije v tem primeru znašajo od 20 do 40 odstotkov stroškov naložbe za toplotno izolacijo fasade, toplotno izolacijo strehe ali stropa, optimizacijo sistema ogrevanja ali obsežno energetsko prenovo in zamenjavo stare oziroma starih kurilnih naprav v skupni kotlovnici. Dodatna nepovratna finančna spodbuda je na voljo za izdelavo projekta za izvedbo del in nadzor projekta. "Prejemnikom denarne socialne pomoči se krije njihov celoten delež naložbe," še dodajajo na Eko skladu.
Na Eko skladu zagotavljajo, da je sredstev dovolj. "Ko se bodo porabila sredstva na obstoječem pozivu, se bo tako odprl nov poziv," napovedujejo.
Skupna višina sredstev v javnem pozivu 54SUB-OB17 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb znaša 16.000.000,00 evrov, pri čemer je 5.000.000,00 evrov sredstev iz Sklada za podnebne spremembe namenjenih spodbujanju naložb v zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso ali s toplotnimi črpalkami na območju celotne Republike Slovenije vključno z občinami, ki imajo sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka in kjer skladno z občinskim aktom ali lokalnim energetskim konceptom ni določen drug prednostni način ogrevanja.
Mi SPL prosimo že več kot pet let za prenovo, zamaka streha,fasado mamo slabše kot uni v Žabjeku, dvorišče z luknami da skor cel not padeš in ni konca, znajo sam položnice pošiljat in nč drugo.