Nerazumljivo. Raziskava o kakovosti slovenskih učbenikov je pokazala, da so ti preobremenjeni z abstraktnimi izrazi. Na to je v petek opozoril Janez Justin s Pedagoškega inštituta. “Predvsem pri besedilnih nalogah v učbenikih za matematiko so žargonski izrazi iz računovodstva prej spoznavna ovira kot opora,” je dejal Justin.
Janez Justin, Pedagoški inštitutUčbenik jasno strukturira znanje, ki naj ga v enem letu pri določenem predmetu usvoji učenec.
Nevenka Dušak, učiteljica matematike na Osnovni šoli Nove Fužine v Ljubljani, se z njim strinja: “Težava je v tem, da učenci nimajo preveč bogatega besednega zaklada, vendar so učitelji tam zato, da naloge prej preberejo in jim jih pojasnijo.”
Vse se da izboljšati
“Moja ekipa lahko vsakemu učbeniškemu besedilu izboljša učinkovitost, vendar bi za to potrebovala 350 let,” je zatrdil Justin.
Privlačnost. “V zadnjih 15 letih se kaže tendenca, da učbeniki postanejo čim bolj privlačni, vsebinski del pa se zapostavlja,” je na predstavitvi raziskave dejal minister Igor Lukšič. Čeprav je še veliko prostora za izboljšave, pa, kot pravi, naši učbeniki niso slabi.
Skupina učencev z ocenama 2 in 3 iz geografije, ki je brala izboljšane odlomke, je na preizkusu znanja dosegla približno enake rezultate kot skupina učencev z oceno 5, ki je brala nespremenjene odlomke iz potrjenih učbenikov, je povedal. “Če dobijo tudi odličnjaki izboljšana besedila, se njihovi rezultati še izboljšajo,” je dodal.
Kakovost izbira učitelj
Kot je pojasnil Justin, bi morali usposobiti učitelje, da ločijo med slabim in dobrim učbenikom: “Ni smiselno, da bi neke državne komisije pregledovale na tisoče strani, saj za to niti niso usposobljene.” Zato na Pedagoškem inštitutu pripravljajo priročnik, ki bo učiteljem v pomoč pri prepoznavanju kakovostnih besedil.
