Slovenija
60 ogledov

Investirali bi, toda ...

sport 18.12.10 Jakov Fak, svetvni poklal v biatlonu, sprint 10 km, pokljuka, fot Nik Rovan
Zapleti. Investitor v smučišče: Tudi v tujini se najdejo posebneži.

"Pri našem projektu nismo imeli težav z varstvom okolja ali zapleteno zakonodajo, tu je šlo bolj za posameznike, ki so imeli nerazumne apetite ali pa so nagajali iz principa," o zamiku gradnje smučišča 2864 v Bohinjski Bistrici pravi Boštjan Čokl iz podjetja MPM Engineering. "Če imate opravka s sto ljudmi, se bo vedno našel nekdo, ki povzroča težave, takšne so tudi izkušnje iz tujine," poudarja Čokl in dodaja, da njihovega projekta niti ne vidi kot problematičnega z vidika dolgotrajnosti postopkov.

Pokljuški absurd

Čoklu se zdi hujši primer pokljuški, kjer bo vodno zajetje za zasneževanje biatlonskih prizorišč najverjetneje treba zasuti. "Če država na neki točki podpre tako velik projekt, kot je bila gradnja športnega centra na Pokljuki, bi pričakovali, da tudi ob spremembah nekega zakona ohrani to podporo," ocenjuje Tomaž Šušteršič iz Smučarske zveze Slovenije.

Priznava sicer, da jih je sprememba zakona o Triglavskem narodnem parku nekoliko "prehitela". Kljub temu pa meni, da se tako pomembni dogodki, kot so decembrske tekme svetovnega pokala v biatlonu, ne bi smeli tako postavljati pod vprašaj. "Da nisi samo udeleženec, temveč tudi organizator tekme svetovnega pokala, pomeni tudi pritok določenega denarja, ki se vrača neposredno v reprezentančni šport," poudarja Šušteršič.

Nov poskus z vetrnicami

Po propadu projekta vetrnic Elektra Primorska na Volovji rebri se gradnje vetrne elektrarne Senožeška brda loteva Aleš Musić iz podjetja Vepa. "V Avstriji na primer postopek umeščanja podobnega parka vetrnic traja približno tri leta od pobude do gradnje. Če bi nam to uspelo v Sloveniji, bi bil zelo vesel," pravi Musić. Vepa se je s krajani, ki živijo v bližini načrtovanega parka, večkrat sestala, glavni nasprotnik pa je organizacija Alpe Adria Green, ki zahteva dvokilometrsko oddaljenost vetrnic od naselij. "Istočasno se dogaja, da krajani v nabiralnike prejemajo anonimna pisma z zastrašujočimi navedbami o škodljivosti. To se mi zdi licemerno," še pravi Musić in dodaja, da je treba biti v Sloveniji predvsem zelo optimističen, kadar se lotevaš takšnih projektov.

Komentarjev 1
  • lukaz 13:24 24.november 2013.

    Najbolj, da okoljevarstveniki zaženejo slovensko gospodarstvo, ker ga nihče drug očitno ne sme.Zaradi dveh ptičev in ene žabe se v Sloveniji ustavljajo projekti, ki bi dali ljudem delo za preživetje.Očitno smo ljudje drugorazredna bitja za okoljevarstvenike v Sloveniji!!!