S pomočjo ovratnic, ki so prek SMS-sporočil obveščale o gibanju 33 medvedov vključno z medijsko “zvezdo” Rožnikom, so raziskovalci v štirih letih ugotovili več kot sto tisoč medvedjih lokacij, milijon podatkov o dejavnosti in 30 tisoč kilometrov medvedjih poti. Pri tem je bilo le 0,1 odstotka lokacij, kjer so se zadrževali medvedi, v naseljih.
Rožnik najbolj ljudski
Ključen razlog, da se medvedi približujejo ljudem, je hrana človeškega izvora v neposredni bližini naselij. Tako so v primeru medvedke Goranke, ki je živela na območju Nanosa, ugotovili, da je vas Šmihel obiskovala en teden, ker je nekdo na obrobje odvrgel truplo poginulega konja. Velik del srečanj medveda s človekom povzroča le majhno število medvedov, pravijo raziskovalci. Tako je medved Rožnik “odgovoren” za kar 70 odstotkov takšnih srečanj v aprilu leta 2009, ko so spremljali njegovo pot. Čeprav je območje dejavnosti povprečnega medvedjega samca znašalo 370 kvadratnih kilometrov, se je Rožnik gibal na kar štiri tisoč kvadratnih metrih med Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo, kjer je bil na koncu nezakonito ustreljen.
Vodja projekta Klemen Jerina z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani opozarja, da je ključno obveščanje ljudi o preprečevanju dostopa do hrane človeškega izvora, saj se s tem v veliki meri lahko izognemo medvedjim obiskom.
