Direktor Spara David Kovačič: Žalostno, kako malo je slovenskemu kupcu to pomembno

Ko smo se začeli dogovarjati za intervju, so mi termine ponudili več kot mesec dni naprej. S čim ste tako zaposleni, kaj vam trenutno jemlje največ časa?

Ta funkcija ima zelo širok obseg zadolžitev, vsaka vzame nekaj časa, gotovo pa meni in ekipi zdaj največ časa vzamejo turbulentne razmere na trgih zaradi inflacije, popisovanje cen, nenehna pozornost medijev in tako naprej.

Vaše prepričanje je, da mora biti uspeh dosežen na etičen način in v ravnovesju z osebnim življenjem. Kaj pomeni to ravnovesje, delate le osem ur na dan, ste vse vikende prosti?

Vikende imam proste, sicer pa se trudim, če je le možno, delam normalne ure, mogoče ne ravno osem ampak gotovo ne več kot deset. Zame je to, da moraš delati cele dneve in da nima časa za družino ali da poskrbiš za svoje telo in hobije, neuspeh. Pa tudi dopust, vsako leto porabim ves dopust, marsikdo ga ne.

V enem od pogovorov ste dejali, da hčerko, ki je zdaj že drugošolka, vsak drugi dan dajete spat. Ali to pomeni, da imate vsak drugi dan doma prosto?

Ja.

Je tako že od začetka ali ste to, da je to dobra ideja, ugotovili šele po lekciji preobremenjenosti?

Od začetka, sem se raje učil na napakah drugih.

Kaj bi bilo za vas neetično pri doseganju uspeha?

Karkoli je v nasprotju z nekimi univerzalnimi etičnimi normami. Da nekaj narediš na račun nekoga, naj bodo to zaposleni, dobavitelji ali širša družba in okolje. Na srečo imamo podporo lastnikov in tako ne delamo. Ko se je minimalna plača dvignila za pet odstotkov, so nekatera podjetja dvignila le minimalno plačo, druge plače pa so ostale enake. Nam se to ni zdelo prav, verjetno je razlog, da so različni ljudje različno plačani in smo vsem dvignili plače za pet odstotkov. Če bi imeli manj razumevajočega lastnika, bi rekel ne, naši so se strinjali.

Vidite še kaj takega, kar je neetično in bi bilo treba spremeniti?

Ne, saj to ni ideja, ki sem jo jaz prinesel, Spar že od nekdaj živi na tak način. Če pa kaj odkrijemo, ali interno, da se neki vodja ne obnaša primerno do delavca ali obratno ali da se  v nabavni verigi kakšne nepravilnosti, reagiramo.

Ali razmišljate, da bi na primer nehali prodajati cigarete?

Ne, potem je vprašanje, kje se to neha. Kaj pa sladke pijače, energijske pijače, alkohol? Taki poskusi, ko so skušali trgovci biti preveč pokroviteljski do svojih strank, se nikoli niso pokazali kot pravilni. Bolj verjamem v to, da moramo jasno povedati, kaj je zdravo in kaj ne, kaj je primerno, kaj priporočamo in česa ne, da imajo kupci vse informacije, potem se pa lahko sami odločijo.

David Kovačič, intervju z generalnim direktorjem Spar Slovenija. Anže Petkovšek

Ko ste iz Avstralije prišli nazaj v Slovenijo najprej na Deloitte, ste šli na nižjo plačo? Kaj je pretehtalo?

Moraš gledati, kaj za to plačo dobiš. V Avstraliji imaš nominalno višjo plačo, ampak za za vrtec sem plačeval tri tisoč dolarjev na mesec in še tri tisoč za najemnino, če imaš toliko višje stroške, je logično, da imaš višjo plačo. Kaj ti od višje plače ostane, je vprašanje.

Če bi vam pod enakimi pogoji ponudili vodenje Mercatorja, bi rekli ja?

Ne, nikoli.

Kaj pa za Hofer?

V Hoferju sem že bil, oni ne jemljejo nazaj tistih, ki odidejo. Pa tudi sicer se ne bi vračal, tudi v Tuš ne. Trenutno ne razmišljam o drugih opcijah, tukaj mi je zelo … to so v bistvu moje sanje. Od fakultete sem sanjal, da bi vodil neko podjetje in glede na to, da se mi je to izpolnilo v podjetju, ki ima neke etične vrednote, da nimaš občutka, da si poslovno uspešen tako rekoč preko trupel, sem tukaj zelo zadovoljen.

Vsak potrošnik inflacijo drugače občuti, vi imate pregled nad 35 tisoč izdelki. Kaj se je najbolj podražilo?

Vsi vidimo, da se vsa živila, ki so odvisna od energentov, škropiv, gnojil, podražila. Mlečni izdelki so se, marsikdo ne ve, da se pri predelavi mleka porabljajo ogromne količine pare, ki jo je treba segrevati. Olje se je zelo podražilo, ker je Ukrajina pomemben proizvajalec. Držali smo obljubo, ko so cene narasle, smo jih dvignili, sicer za manj, kot so se nam, ko so začele padati, pa smo tudi mi, mislim, da prvi, spustili ceno.

Če kot potrošnik malo paziš in gledaš, da ne kupiš vedno tistega izdelka, ki si ga navajen, da izbereš na primer izdelek, ki je v projektu Trajno znižano, za katerega vnaprej veš, da je šest mesecev enaka cena, ali v akciji, ali pa izdelek trgovske blagovne znamke, ki je gotovo cenejša kot uveljavljena, čeprav je kakovost zelo primerljiva. Na ta način se da ta učinek inflacije precej znižati.

Je val podražitev že mimo ali šele prihaja, pri katerih skupinah izdelkov?

Niti eno niti drugo. Mimo ni, da bi pričakovali še neko hudo stopnjevanje, pa tudi ne. Nekatere cene bodo še rahlo naraščale, ne bodo pa to takšne stopnje rasti, kot so bile doslej.

Ko gre nafta ali elektrika gor, se vse draži, ko gre dol, pa se ne zgodi nič. Ste kakšne cene tudi znižali?

Jedilno olje je tak primer, cene mesa smo znižali, ko smo dobili nižje cene, to se nam zdi korektno.

Ali kakšen dobavitelj letos še ni dal predloga za podražitev?

Težko rečem, večina nam je že poslala cenike. Je pa kar nekaj artiklov lastne blagovne znamke, mislim da 1200, ki imajo še enako ceno kot v začetku leta 2022.

Kako se odločate, katere podražitve sprejmete in katere ne?

Dobavitelj mora utemeljiti, zakaj želi dvig cen, kar preučimo precej v detajle. Če dobavitelj mlečnih izdelkov pove, da se je povečal strošek pare, poskušamo ugotoviti, kakšen odstotek v ceni mleka je ta para. Imamo pa tudi primere, ko cene postanejo tako absurdno visoke, da vemo, da jih kupec ne bo sprejel. Ko WC papir stane sedem evrov, tudi če razumemo in sprejmemo vse razloge dobavitelja, ocenimo, da takega izdelka nima smisla prodajati. Kdo bo plačal toliko za WC papir?

David Kovačič, intervju z generalnim direktorjem Spar Slovenija. Anže Petkovšek

Ali pri S-budget izdelkih še posebej skrbite za nizko ceno in zavračate podražitve?

Tu nam podražitve najtežje padejo, razumemo, da je za del kupcev pomembno, da kupujejo karseda poceni in če je le možno tam ne dvigujemo cen, velikokrat na lastno škodo. Pri liniji S-budget imamo najnižjo maržo.

Če potrošnik kupi osnovne stvari pri vas in izbere izdelke S-budget, koliko dražji je nakup kot pri diskontarjih?

Nič, vsak teden popisujemo cene izdelkov primerljive kakovosti v diskontih. Če nakup pri nas opravijo v petek ali soboto, ko imamo desetodstotni popust na vse, pa celo deset odstotkov cenejši.

Kako gledate na državno popisovanje cen živil?

Glede na to, da se je košarica celo znižala v času, ko vse cene rastejo, lahko rečemo, da je vlada dosegla svoj namen. Očitno smo trgovci za te izdelke tudi na račun lastne marže cene znižali. Je pa res to znižanje v veliki meri posledica popravljanja metodologije, v prvem popisu so popisali nekatere artikle, ki niso bili najcenejši. Koliko vrednosti ima to za kupca, je pa težko reči, cene se dnevno spreminjajo, imaš popuste pri nas za vikende deset odstotkov, nekdo drug v torek, imaš dnevne cene …

Kako se inflacija odraža pri nakupnih navadah vaših kupcev?

Predvsem se vidi velik premik k lastnim blagovnim znamkam, S-budget je po raziskavah najbolj prodajana trgovska blagovna znamka v Sloveniji, pred enim letom ni bila. Tudi blagovna znamka Spar, zanimivo ima tudi Spar premium dobro rast, jaz si to razlagam tako, da si ljudje, namesto da gredo v fino restavracijo, premium izdelke privoščijo doma, kar je bistveno cenejše. Ljudje še bolj izkoriščajo vse možne popuste, povečuje se delež blaga, ki se proda po akcijskih cenah, ljudje večje nakupe tempirajo na petke in sobote, ko imamo desetodstotni popust.

Se to pozna na nižjem poprečnem računu?

Se, malo je nižji kot lani, ampak lani je bila še vedno bila korona, ko je bilo manj obiska in višji računi, zdaj je treba upoštevati še inflacijo. Na žalost se pozna pri naši marži, ki je v primerjavi z lani občutno padla. Se je pa na srečo povišalo število kupcev, ki so prepoznali, da pri nas dobijo tako ugodno kot široko ponudbo. Relativna marža je nižja, promet je višji, pa potem na koncu nekako gre.

David Kovačič, intervju z generalnim direktorjem Spar Slovenija. Anže Petkovšek

Dejali ste, da se kupec lažje najde v Sparu, ki ima 35 tisoč izdelkov kot v diskontu, ki jih ima dva tisoč. Koliko izdelkov pa sploh kupuje povprečni kupec? Če grem v hipermarket, se mi zdi, da samo dlje iščem izdelke, ki jih sicer kupim v lokalni mali trgovini.

Meni bi se zdelo žalostno, da bi bil moj izbor omejen na dva tisoč artiklov, to me je omejevalo že, ko sem bil še zaposlen pri diskontu. Seveda nihče redno ne kupuje več kot dva tisoč artiklov, imaš pa to možnost, preizkusiti nove, trendovske izdelke, ljudje imajo nišne potrebe, kakšne intolerance, v diskontu je zanje morda pet artiklov.

Nekaj časa so bile trend čim večje trgovine, potem spet male trgovine, kjer ne zapraviš toliko časa. Kje smo zdaj, se povečuje število kupcev v malih trgovinah ali tudi v super- in hipermarketih?

Nekje vmes. Z vsako prenovo Interspara, naše največje trgovine, ga zmanjšamo, naš cilj je med štiri in pet tisoč kvadrati prodajne površine. Ta format ima svoje mesto, na enem mestu najdeš vse, širok izbor prehrambenih izdelkov tudi za specifične priložnosti, pa tudi osnovna oblačila, stvari za kuhinjo in tako naprej. Ljudje cenijo, da jim ni treba v pet različnih trgovin. Imamo 13 Intersparov, morda je prostor še za enega ali dva v Sloveniji. Naš glavni format je Spar za večja mesta, 1200 kvadratov, naša prednost pa je, da smo za razliko od diskontov, ki imajo le en format, fleksibilni, imamo tudi manjši format, 600 kvadratnih metrov, s katerim gremo v manjše kraje, kjer ni dovolj kupcev za večjo trgovino, zadnji tak primer je bilo Cerkno.

Kje vi nakupujete živila? Ste ostali spletni kupec, kot ste bili v Avstraliji?

Niti ne, glede na to, da je moja služba, da grem po trgovinah in s tem preverjam kakovost storitve, navadno nakupujem po naših trgovinah.

Pred dobrim letom ste dejali, da je v Ljubljani med tri in štiri odstotke vse prodaje prodane prek spletne trgovine. Koliko je zdaj? Raste ali stagnira?

Stagnira, ampak to se nam zdi uspeh. Da je v koroni delež narasel, je bilo pričakovano. Bal sem se, da bo padel, ko se je življenje normaliziralo, ampak ni.

Pravite, da vas je čudilo, zakaj je Spar tako dolgo okleval s spletno prodajo, potem pa ste ugotovili, da ima Slovenija svoje specifike? Kakšne so te specifike?

Razen Ljubljane ni hude potrebe po spletni trgovini, če vzamemo že moje domače mesto Maribor - tam je vse blizu, ni velikih zastojev, ki bi ti preprečevali, da prideš v trgovino, veliko trgovin je. Potreba po spletnem nakupovanju je manjša.

Koliko hrane, ki se proda v Sparu, je slovenskega izvora? Kakšna je primerjava z Mercatorjem, Hoferjem in Lidlom?

Zadnja verodostojna analiza je bila narejena 2018 ali 2019, naredil jo je varuh prehranske verige. Ugotovili so, da sta imela Tuš in Spar 70 odstotkov slovenskega izvora, gledalo se je samo sveže izdelke. Hofer je imel, kolikor se spomnim, okoli 50, Mercator okoli 60. Mi gledamo, koliko je delež slovenskih dobaviteljev, to je tudi okrog 70, kar je zdrav delež. Logično je, da se določene stvari nakupujejo mednarodno, konzervirane tune nima smisla kupovati v Sloveniji.

Nas pa žalosti, kako malo je to slovenskemu kupcu pomembno, predvsem mladim. To potrjujejo vse raziskave, želeli bi, da bi se to spremenilo. Starejšim je slovenski izvor pomemben, mlajšim pa ne. Govori se veliko o slovenski hrani, nakupno obnašanje pa je drugačno. Mladi tudi v anketah priznajo, da jim to ni pomembno.

Mladi do 25 let?

Ne, kar do 35.

Dolga leta so trgovine zmanjševale število dobaviteljev, češ da to zmanjšuje stroške in kompleksnost poslovanja, zdaj pa pravite, da imate dobavitelje, ki dobavljajo samo v določene trgovine.

David Kovačič, intervju z generalnim direktorjem Spar Slovenija. Anže Petkovšek

Vsak trend ima svoj proti trend. Dolgo časa je bil trend centralizacija dobave, kar je bolj učinkovito. Se pa s tem izgubljajo neke lokalne specifike. Letos je bil uspešen projekt z Agrario Koper za primorske trgovine, zdelo se nam je nesmiselno, da oni vozijo sadje in zelenjavo v Ljubljano, mi pa nazaj. To pa so opazili in cenili kupci, zelo dobri rezultati so bili. KZ Idrija nam direktno vozi meso in mesne izdelke v Idrijo in Cerkno. To so takšni pozitivni primeri, ki jih želimo v prihodnje še več.

Je Spar že dosegel 25-odstotni tržni delež in če ne, kdaj ga bo?

Meni je bistveno, da bi postali do leta 2025 številka ena. Koliko bo za to potrebno, bomo videli. Imamo vse pogoje za to. Po vseh raziskavah smo najbolj priljubljen trgovec, trgovec, kjer ljudje opravljajo večje nakupe. Kombinacija dobre ponudbe in tega, da se še širimo, bo privedla do tega, da bomo v maloprodaji živil postali številka ena. Je pa treba primerjati primerljivo, Mercator ima v svojem poslovnem rezultatu tudi M Tehniko in veleprodajo ter javna naročila, česar mi ne počnemo. Pri maloprodaji živil pa mislim, da smo že zelo blizu.

Ali diskontarji še pridobivajo tržni delež ali se je njihova rast ustavila?

Pridobivajo, tržni delež letos pridobivamo mi in diskonti.

Koliko trgovin boste odprli in prenovili letos, koliko prihodnje leto?

Letos na žalost samo eno, upamo, da bo trgovina v Bovcu odprta, saj se že gradi. V načrtu je bilo več, na srečo nobena ni odpadla, ampak so se  prestavile v prihodnje leto, ko jih načrtujemo štiri ali pet.

So bile problem visoke cene gradnje?

Višje cene, pomanjkanje delovne sile, tudi postopki. Trenutno imamo tri objekte v gradnji, Eden je v Bovcu, eden v Ljubljani na Tržaški, kjer bo večnamenski objekt, spodaj bo naša trgovina, tretji pa v Kranjski Gori. 

Hofer je s četrtino manj trgovinami lani ustvaril 92 milijonov evrov čistega dobička, Spar pa 17 milijonov evrov. Kako to komentirate in kaj na to pravijo vaši lastniki?

Lani za Hofer ni bilo čisto normalno leto, mislim, da so izvedli neko zmanjšanje slabitev nepremičnin. So pa diskonti bolj profitabilni, tega se tudi naši lastniki zavedajo in jim je to sprejemljivo. Njim je bolj pomembna dolgoročna stabilnost, ki jo taka skromnost v tem, koliko denarja vzameš iz sistema, tudi prinaša. Vidi se, da naši lastniki izvirajo iz trgovskih družin, to so zdaj sinovi ustanoviteljev Spara Avstrija, ker so od malega v tem poslu, vedo, da včasih ne moreš na silo ustvariti dobička. To je eden od razlogov, zaradi katerih sem prišel k Sparu, vse temelji na dialogu, ni to enako, kot če je lastnik sklad, ki hoče svoje odstotke, pa vseeno, kako jih boš dosegel.

Diskontne trgovine pogosto izpostavljajo, kako visoke so pri njih plače, da delavci delajo šest ur in so plačani za osem, obveščajo o izplačilih nagrad in regresa. Vam jemljejo delavce, vi ste pred časom omenili, da nimate težave s pridobivanjem zaposlenih, kako to?

Nimamo akutnih težav, v času skoraj polne zaposlenosti imamo vsi občasne težave, predvsem pri mesarjih, pekih, kuharjih. Tu so nenehni izzivi, ni pa težav, da bi morali zapirati postrežne linije ali krajšati delovne čase kot jih imajo nekateri konkurenti. Zakaj je tako, pa naj vsak sam oceni. Zakaj mora nekdo, ki toliko bolje plačuje ljudi, nenehno komunicirati, kako dobro jih plačuje, zakaj mora plačevati drage kampanje, celo po televiziji, v katerih vabi nove zaposlene. Saj se ne širijo bolj kot mi, rastejo ne bolj kot mi, pa potrebujejo toliko ljudi. Vsak si lahko sam odgovori.

Ker jim odhajajo?

Točno tako.

Vam pa ne, kaj jih prepriča, da ostanejo?

Mislim, da je neka dobra kombinacija vsega. Tudi mi plačujemo boljše kot celotna panoga, imeli smo najvišji regres od vseh konkurentov, 1800 evrov neto, če je možno, delimo uspehe z zaposlenimi, vedno izplačamo božičnico, imamo izplačila nagrad aprila za preteklo leto. Kompenzacija je korektna, možnosti za napredovanje v tako velikem sistemu je precej. Ljudje se upokojijo, odpremo nove trgovine, če imaš ambicijo, lahko napreduješ, tudi če začneš kot trgovec, kar nekaj primerov imamo. Zelo skrbimo za to, da je vzdušje v kolektivih dobro. Ljudje pod črto ocenijo, da je to ok, nenazadnje lahko pri nas delaš vse življenje in se ne iztrošiš tako, da bi bil pri 45 letih nesposoben za delo. Za marsikoga tega ne moremo trditi.

David Kovačič, intervju z generalnim direktorjem Spar Slovenija. Anže Petkovšek

Kaj menite o obvezni božičnici, ki jo predlaga minister Luka Mesec?

Mi s tem nimamo problema, mi vsako leto izplačamo božičnico, tudi letos jo bomo, ne glede na to, kaj minister meni. Če pa se postavim v čevlje nekoga, ki mu ne gre dobro, ki nima te sreče, kot smo jo imeli mi, da smo zakupili elektriko, ko je megavatna ura stala še 65 evrov, da nekomu v takšnem položaju daš obvezo, da bo moral izplačati še božičnico, se mi ne zdi primerno.

Če ste elektriko zakupili tako poceni, potem najbrž ne boste sprejemali posebnih varčevalnih ukrepov?

Bomo, v kakih 30 objektih smo v najemu, tam smo prepuščeni gospodarnosti najemodajalca, v večini primerov elektrike za prihodnje leto še niso zakupili, tako da nismo čisto imuni na podražitve. Na skladišče smo postavili fotovoltaiko, ki pokriva 16 odstotkov potreb po elektriki tukaj na centrali, v naslednjem letu jo bomo še na 30 enotah. Začeli smo prej ugašati pilone, napise in luči v trgovini, včasih je vse to gorelo do desetih, zdaj ugasnemo takoj, ko trgovina neha s poslovanjem, pri novoletnem okraševanju bomo bolj skromni in bolj bazirali na okraskih, ki ne trošijo energije.

Kaj pa ogrevanje?

Nastavili smo ga na 20 stopinj Celzija, če bo ljudi zeblo, bomo že ukrepali, načeloma pa bomo poskušali tako prihraniti.

Koliko s stroški energije sploh v skupnih stroških podjetja, predvidevam, da so zaposleni daleč največji strošek.

Bili so, glede na te številke, ki se zdaj obetajo, ne vem, kaj bo. Kjer smo najemniki, ima večina elektriko zakupljeno le za letos, kaj bo naslednje leto s cenami, ne vemo. Stroški dela bodo gotovo ostali številka ena, ampak stroški energije zelo rastejo.

Tu pridemo do paradoksa, saj nekateri politiki in tudi javnost pričakujejo, da bomo trgovci nižali marže, ampak mi iz te marže vse plačujemo. Iz tega je treba vse to plačati. Marža ni razlika med našo lastno ceno in prodajno ceno, ampak med nabavno ceno in prodajno ceno. Če bi želeli ohraniti našo profitabilnost, bi morali marže višati in ne nižati.

Kaj ste najbolj pogrešali v Rusiji in kaj v Avstraliji, kjer ste več let delali?

V Rusiji ni demokracije in to se vidi, ko živiš v taki državi, znaš ceniti demokracijo. Tam domačini niso upali javno niti v zasebnem krogu govoriti o tamkajšnjih politikih, tolerirala se je visoka nestrpnost do drugih ras, druge spolne usmerjenosti, to je okolje, ki ni prijetno. V Avstraliji pa najbolj pogrešaš dom, ker je tako izjemno daleč, več kot enkrat na dve leti ne moreš priti domov, ker je to celo potovanje.

Med tremi cilji pri vodenju Spara ste omenili tudi javnozdravstvene cilje. To me je malo presenetilo. Kaj ste na tem področju naredili v skoraj dveh letih, odkar vodite Spar?

Pri nas se prehranjuje dnevno 170 tisoč ljudi, imamo neko vlogo, ali jim ponudimo bolj zdrave ali manj zdrave možnosti. Na žalost sem tukaj trčil ob zelo rigidna slovenska pravila, kaj sploh trgovec lahko izpostavi kot zdravo in kaj ne. Sporno je povedati, da je sok za otroke brez dodanega sladkorja boljši za otroka kot tisti, ki ima dodan sladkor, to me je pri mojih namerah malo ustavilo, ampak vseeno, to, da povemo ljudem, kakšen je izbor blaga, da jasno deklariramo neke prehranske trditve, katero živilo ima več beljakovin ali več maščob in balastnih snovi, to se mi zdi zelo pomembno. Ali na primer, da ljudje jasno vedo, da imamo dve vrsti mesa. Eno, ki je takšno kot ga imajo vsi ostali, drugo pa, ki ga imenujemo Naravnost od pridelovalca, kjer ni nikogar vmes. Imamo kmetijo Cimerman v okolici grada Borl, ki ima svinje, ki jih sami zakoljejo in meso pripeljejo neposredno k nam, mi pa v trgovine. To je nek drug nivo kakovosti. Imamo zakupljene bike, ki se sprehajajo po koroških in idrijskih pašnikih in jih pogodbeni partner zakolje za nas in dostavi neposredno do nas. Pomembno se mi zdi, da ljudem povemo, da obstajajo te možnosti. Preveč predpisovati ljudem, kaj naj delajo, pa se še nikoli ni izkazalo za dobro.

Kako je z zmanjševanjem količine sladkorja v izdelkih vaše blagovne znamke?

To je tudi eden izmed ukrepov, ki jih delamo skupaj z materinsko družbo, znižujemo vsebnost sladkorja in soli v naših blagovnih znamkah. Vsako leto imamo seznam izdelkov, ki se jim spremeni receptura, ima pa to tudi svoje meje, to je treba delati počasi, saj vpliva na okus, ta pa se počasi prilagaja.

Kako se obnese pilotna trajnostna trgovina v City Parku, se kakšne spremembe na tem področju obetajo v celotni verigi?

Na žalost je tako, kot sva ugotavljala za slovensko blago med mladimi. Rinfuzo ljudje načeloma podpirajo, ko je pa treba vrečke imeti s seboj in embalažo, se pa zadeve ustavijo. V vsakem novem Interparu imamo isto ponudbo kot tukaj, imamo avtomate, na katerih lahko izdelke za osebno nego in nego doma kupiš brez embalaže, ampak da bi bil to velik hit med kupci, na žalost ne moremo reči. Ampak mi vztrajamo pri tem, skušamo razumeti, kaj so bariere, na primer pri vrečkah za sadje in zelenjavo, ki se jih ogromno porabi vsak dan.

Bolje kot bio vrečke, ki bi se jih spet vsak dan ogromno porabilo in zavrglo, se nam zdi navaditi ljudi na vrečke za večkratno uporabo. Ampak ljudje te vrečke pozabijo doma. Z različnimi vplivneži in nivoji komunikacije jih želimo opozoriti na to. Navade ljudi se spreminjajo. Nakupovalne vrečke ima večina s seboj, samo še en korak je treba narediti, da daš te vrečke za sadje in zelenjavo v to vrečko. Tukaj se borimo.

David Kovačič, intervju z generalnim direktorjem Spar Slovenija. Anže Petkovšek

Ko ste od dolgoletnega direktorja Igorja Merviča prevzeli vodenje Spara, ste rekli, da je najpogostejša napaka managerjev v taki situaciji, da preveč razburkajo morje. Kaj menite, da je po skoraj dveh letih vaš pečat?

Zelo vesel sem bil zadnjič, ko so na nekem teambuildingu ljudje rekli, da se počutijo bolj sproščene v podjetju. Interno so načeli neke teme, ki so bile prej skoraj tabu, ker je ena stran rekla tako, druga tako, in je bilo to tako daleč narazen, da se o tem niso pogovarjali, čeprav je tema pomembna. Mislim, da je to moja zasluga, da sem nekako omilil to razmišljanje: to je moje, to je tvoje, to je tvoj problem in da smo ljudi bolj povezali in jim omogočili, da se o vsem pogovarjajo. Ni nujno, da se bomo vse zmenili in vedno našli rešitev, ampak da se o tem pogovarjamo, je pa osnova.

Po izkušnjah v trgovini v začetku kariere ste se lotili poslovnega svetovanja? Kako čutite razliko med vodenjem podjetja, ko si dejansko odgovoren, in med tem, da daješ nasvete. 

Obstajajo tipi ljudi, ki so bolj analitični in jim bolj leži svetovanje, in drugi, ki imajo kompetence vodenja. Na Hoferju in Tušu sem vodil maloprodajo, preden sem šel v svetovanje in ugotovil sem, da je zame bolj managerski svet. Mene je motilo, da se ustaviš pri nasvetu, ki ga klient sprejme ali pa ne. Kar je tam plus, je raznolikost, danes delaš na enem projektu, jutri na drugem. V podjetju pa srečaš realnost, da stvari niso takšne kot na papirju in da je problem treba rešiti do konca, s tem se kot svetovalec ne rabiš ukvarjati.

Ste od kakšnih poslovnih svetovalcev, odkar ste prevzeli Spar, že dobili kakšen nasvet, zaradi katerega ste se držali za glavo?

Odkar sem tukaj, nismo imeli kakšnih poslovnih svetovalcev.

V preteklosti ste na nekaj let menjali službe in iskali nove izzive. Čutite, da je to to in boste tukaj tako kot vaš predhodnik ostali do upokojitve ali menite, da boste čez nekaj let začutili potrebo po spremembi?

Trenutno nimam potreb po novih izzivih, je pa vsaka ljubezen večna, dokler traja (smeh). Težko zdaj rečem, kaj bo čez pet let, trenutno pa niti slučajno nimam potreb po novih izzivih, ta služba mi jih daje dovolj in je dovolj zanimiva.

Vas ne vleče nazaj v tujino?

Uf, v tujino sploh ne. Dosti sem bil v tujini, tudi študiral sem v tujini, prakso sem delal v tujini. Če imaš v Sloveniji dobro zaposlitev, je kakovost življenja izredno visoka, marsikdo se tega ne zaveda.

janez.zalaznik@styria-media.si