Inšpektorji kršitelje karantene oglobili že za 65 tisoč evrov

Inšpektorji zdravstvenega inšpektorata so do konca preteklega tedna opravili več kot 21 tisoč nadzorov spoštovanja odločb o odrejeni karanteni in izrekli za 64.000 evrov kazni. Po zakonu o nalezljivih boleznih kršitelja ukrepa osamitve ali karantene kaznujejo z globo v višini od 400 do 4000 evrov.

Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo do nedelje, 6.9. 2020,  izdanih okoli 67 700 odločb o odrejeni karanteni. V zadnjem tednu, torej od 31.do 6. 9. 2020, je bilo ob prečkanju meje izdanih 4.329 karantenskih odločb skupno od 22. avgusta pa je bilo na meji izdanih izdanih 10. 228 odločb o karanteni. 

V karanteni ne nujno na domačem naslovu

"Nadzor se izvaja vse dni, tako v mestih kot v oddaljenih krajih. Karanteno je potrebno preživljati na naslovu, ki je naveden v odločbi – kar ni nujno domači naslov. Pri nadzoru preverimo, ali se določena oseba nahaja na tej lokaciji, seveda pa tudi identiteto posameznika, kar pomeni, da je potrebno inšpektorju pokazati veljaven osebni dokument s fotografijo, ki ga je izdal državni organ," razlaga zdravstvena inšpektorica Deana Potza.

Inšpektorji v spremstvu policistov

Na Zdravstvenem inšpektoratu je za izvajanje inšpekcijskega nazora zaposlenih 85 pooblaščenih oseb, kot pojasnjujejo, se razporejajo glede na prioritete in načrt dela, od česar je odvisno tudi število inšpektorjev, ki so na posamezni dan na terenu.

Policisti nimajo pristojnosti zdravstvenega inšpektorata, so pa, kot je nedavno pojasnil vladni govorec Jelko Kacin, "policisti v oporo oziroma pomoč in za varovanje inšpektorjev, če bi se kdo nasilno obnašal ob poskusu preverjanja spoštovanja karantenske odločbe."

Inšpektorica: Navedejo napačen ali lažni naslov

Do konca preteklega tedna so inšpektorji izdali 168 prekrškovnih sankcij, od tega 8 opominov, 62 odločb z izrekom globe in 106 plačilnih nalogov. "Pogosta kršitev je, da posameznik ni prisoten na mestu, kjer bi moral preživljati karanteno," pojasnjuje Potza. 

"Zgodi se, da nihče ne odpre vrat ali da nekoga v večstanovanjskem objektu ni možno najti. Najpogosteje gre v takih primerih za najemnike; na vratih pa njihovega priimka ni. Včasih ni mogoč dostop do zasebnega zemljišča – ker je le-to ograjeno, zvonec ne dela ali zvonca sploh ni in podobno. Dogaja pa se tudi, da osebe navedejo napačen oziroma lažen naslov. O teh primerih sproti obveščamo policijo, ki v skladu s svojimi pristojnostmi opravi dodatna preverjanja in zoper takšne osebe uvede ustrezen postopek," pravi Potza.

Inšpektorji so nadzor nad domnevnimi kršitvami karantene sprva opravljali po prejetih prijavah, zdaj pa na podlagi izmenjave osebnih podatkov o odrejeni osamitvi zaradi covida-19 med Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in policijo.

Karantena je ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje zdravim osebam in ga odredi Ministrstvo za zdravje na predlog NIJZ. Odločbo za karanteno ministrstvo pošlje po pošti ali pa je vročena na meji ob vstopu v Slovenijo. Izjeme določa vlada. 
Osebe, ki jim je odrejena karantena, ne smejo zapuščati doma, ne hoditi v službo ali šolo, niti v trgovino ali druge ustanove, prav tako ne sme uporabljati javnega prevoza ali taksijev. Izogibati se morajo stikom z drugimi in ne sprejemati obiskov na domu.

Posebni režim tudi za družinske člane

Tudi družinski člani, oziroma tisti, ki živijo v skupnem gospodinjstvo z osebo, ki ji je odrejena karantena, morajo, glede na navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), izvajati socialno distanciranje.
"Socialno distanciranje pomeni, da naj osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z osebo, ki ji je odrejena karantena, upoštevajo navodila, da se brez potrebe ne družijo z osebami izven skupnega gospodinjstva, pazijo na razdaljo 1,5 m, v trgovino gredo čim manjkrat in takrat, ko ni veliko ljudi, kar največ poskusijo opraviti preko spletnih strani. Tisti, ki ne morejo dela opravljati od doma, lahko hodijo v službo, vendar naj se čim bolj pozorno samoopazujejo in prenehajo z delom ob pojavu bolezenskih težav," pojasnjujejo na NIJZ. 

Oseba, ki ji je odrejena karantena, mora o tem in o razlogih za karanteno, najmanj v treh dneh, obvestiti delodajalca ter mu posredovati odločbo. 

Svoja soba in svoja kopalnica

Sicer pa naj bi, kot to predvideva NIJZ, oseba, ki ji je odrejena karantena, z drugimi člani gospodinjstva vzdrževala medsebojno razdaljo vsaj 1,5 metra, se čim manj časa zadrževala v skupnih prostorih in spala v ločenem prostoru, če je to mogoče. Prav tako naj bi obroke uživala ločeno in uporabljala svojo kopalnico. "Če nimate te možnosti, naj kopalnico za tuširanje/kopanje najprej uporabijo zdrave osebe in na koncu bolnik oz. bolne osebe. Če eno kopalnico uporablja več članov skupnega gospodinjstva, uporabljajte kopalnico posamično. Po uporabi kopalnice naj vsaka oseba počisti površine s čistili, ki jih imate doma," svetujejo na NIJZ. 

Kljub negativnemu izidu testiranja, se karantena ne prekine

Karantena traja 14 dni od zadnjega visoko rizičnega tesnega stika z osebo s COVID-19 oziroma 14 dni od prihoda v Slovenijo iz države na rdečem seznamu. Za novim korona virusom zboli okoli 10 odstotkov ljudi, ki jim je odrejena karantena. 

Ob morebitnem testiranju na SARS-CoV-2 tekom karantene se kljub negativnemu izvidu karantena ne prekine oziroma se trajanje karantene ne skrajša, pravijo na NIJZ. Testiranje po koncu karantene ni potrebno.