Nič ne bo s plinom s Krka

V začetku aprila je vlada v Zagrebu Sloveniji za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz čezmorskih držav ponudila terminal na otoku Krk. Slovenija je zanje zainteresirana in bi lahko z njimi že letos pokrila okoli tretjino potreb brez nadgradnje omrežja, je takrat na Krku dejal infrastrukturni minister Jernej Vrtovec.

A dogovori o tem so propadli, to pa je velik udarec načrtom Slovenije za prebroditev morebitne energetske krize, navaja portal Necenzurirano. Geoplin plina iz azijskih ali afriških držav do Slovenije namreč ne more pripeljati prek Krka, ker je tamkajšnji terminal polno zaseden do leta 2027. To sedaj lahko stori prek posrednika, kar pa bi plin močno podražilo.

Geoplin: Slovenija od teh kapacitet ni odvisna

Veletrgovec s plinom Geoplin se je prijavil na razpisu družbe LNG Hrvatska za pridobitev okvirne, za 0,3 milijarde kubičnih metrov povečane, zmogljivosti za uplinjanje zemeljskega plina na LNG-terminalu na Krku, a na razpisu ni bil izbran, so potrdili v Geoplinu. Ob tem so poudarili, da od teh kapacitet energetska stabilnost v Sloveniji ni odvisna.

Pojasnili so tudi, da gre za pridobitev tehničnih zmogljivosti za uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina, ne dejansko za pridobitev novega nabavnega vira zemeljskega plina, kar da je pomembna razlika. Ravno zato po njihovem prepričanju prihodnost energetske stabilnosti v Sloveniji ni odvisna od kapacitet na tem terminalu.

Žurnal24 main

V podjetju zagotavljajo, da skladno s pogodbenimi določili ves čas zagotavljajo nemoteno oskrbo vsem odjemalcem, za kar bodo poskrbeli tudi v prihodnje. "Tudi dobave po dolgoročni pogodbi z Gazpromom ves čas potekajo skladno z nominacijami," so ponovili.

V Geoplinu, kjer že imajo diverzificiran nabavni portfelj, proučujejo nadaljnje možnosti diverzifikacije. "Pri vseh potencialnih dobavah plina si prizadevamo pridobiti cenovno konkurenčen vir, saj želimo zagotoviti tudi karseda majhen vpliv na nadaljnjo spremembo cene za naše kupce," navajajo ob opozorilih v javnosti, da bodo alternativni viri dražji.

"Ker gre pri pridobivanju novih nabavnih virov zemeljskega plina za pogovore, ki so vezani na bilateralno sodelovanje med našo družbo in potencialnimi dobavitelji, vam podrobnosti zaenkrat ne moremo razkriti," komentirajo v Geoplinu.

Na vprašanje, ali so morda tudi oni eno izmed podjetij, ki imajo z ruskim energetskim velikanom Gazpromom sklenjene pogodbe o dobavi zemeljskega plina in naj bi po trditvah Gazproma skladno z odlokom ruskega predsednika Vladimirja Putina odprli račun v rubljih pri Gazprombank, so odgovorili, da so se glede na izdani odlok "z ruskim partnerjem dogovorili za postopek plačevanja, ki je v skladu s pogodbo in hkrati v okviru ukrepov in priporočil institucij EU".

Na Evropski komisiji sicer pravijo, da upoštevanje ruskega dekreta glede plačevanja plina predstavlja kršenje sankcij proti Rusiji, ki jih je EU uvedla zaradi njene invazije na Ukrajino. Lahko pa podjetja odprejo bančni račun v valuti, ki je v pogodbi z Gazpromom, plačajo na ta račun v valuti, ki je določena v pogodbi, in podajo izjavo, da zanje to pomeni, da so izpolnili svoje pogodbene obveznosti.

Geoplin o sodelovanju z Gazpromom
Na vprašanje, ali so morda tudi oni eno izmed podjetij, ki imajo z ruskim energetskim velikanom Gazpromom sklenjene pogodbe o dobavi zemeljskega plina in naj bi po trditvah Gazproma skladno z odlokom ruskega predsednika Vladimirja Putina odprli račun v rubljih pri Gazprombank, so odgovorili, da so se glede na izdani odlok "z ruskim partnerjem dogovorili za postopek plačevanja, ki je v skladu s pogodbo in hkrati v okviru ukrepov in priporočil institucij EU".
Na Evropski komisiji sicer pravijo, da upoštevanje ruskega dekreta glede plačevanja plina predstavlja kršenje sankcij proti Rusiji, ki jih je EU uvedla zaradi njene invazije na Ukrajino. Lahko pa podjetja odprejo bančni račun v valuti, ki je v pogodbi z Gazpromom, plačajo na ta račun v valuti, ki je določena v pogodbi, in podajo izjavo, da zanje to pomeni, da so izpolnili svoje pogodbene obveznosti.

Hrvati že vnaprej pripravljeni na ta scenarij

Zakaj je Geoplin ostal brez dodatnih zmogljivosti, uradno ni znano. Po informacijah portala pa je imela Hrvaška že vnaprej pripravljen načrt, da Sloveniji ponudi dodatne zmogljivosti prek posrednika. Pri tem naj bi nekateri predstavniki slovenske vlade za takšen načrt ves čas vedeli, dodajajo.

V tem času so po navedbah portala Necenzurirano med Ljubljano in Zagrebom stekli tudi pogovori o možnem novem režimu ribolova v Piranskem zalivu. S tem dogovorom bi, kot še pišejo, Slovenija naredila prvi korak k odstopu od uveljavitve arbitražne sodbe o meji, za kar si že več let prizadeva Hrvaška.

Kako do plina?

Nova slovenska vlada bo morala tako v prihodnjih mesecih najti novo vstopno točko za zemeljski plin v Jadranskem morju. Kot so neuradno izvedeli pri portalu, je v igri morski terminal pri mestu Rovigo v bližini Benetk. Njegova letna zmogljivost znaša osem milijard kubičnih metrov plina, kar je enako desetini letne porabe v Italiji. 70-odstotni lastnik omenjenega terminala je ameriški naftni velikanb ExxonMobil, četrtinski lastniški delež pa ima država Katar. Po pisanju portala naj bi Italijani od slovenske države v zameno za dolgoročnejšo sodelovanje želeli jasne zaveze glede količine zakupljenih zmogljivosti in potencialnih investicij.

Tej rešitvi gre na roko dejstvo, da bi lahko plin v Slovenijo prišel prek mejne točke v Šempetru pri Gorici. Prav tako ima Italija na voljo dovolj skladišč, saj je tranzitna država za plin iz Severne Afrike, čemur se je Slovenija odrekla v času druge vlade Janeza Janše, še navaja portal Necenzurirano.

dezurni@styria-media.si