Hrvaški mediji sporočilo generalnega pravobranilca sodišča EU, ki meni, da evropsko sodišče ni pristojno za reševanje tožbe Slovenije proti Hrvaški, označujejo kot hud udarec za Slovenijo in še en dokaz, da je arbitraža mrtva.
"Kršitve prava Unije, ki jih Slovenija očita Hrvaški, so akcesorne v razmerju do vprašanja določitve meje med tema državama, ki spada pod mednarodno pravo," je v mnenju, izdanem danes, zapisal pravobranilec Priit Pikamäej.
Na podlagi mnenja sicer ni mogoče sklepati o tem, kakšna bo sodba, saj tudi statistike kažejo, da sodniki mnenju sledijo v približno polovici primerov. To potrjuje tudi zadnji meddržavni primer tožbe Avstrije proti Nemčiji zaradi vinjet, ko sodniki niso sledili mnenju pravobranilca.
"Slovenija nam nima kaj oporekati pri vstopu v Schengen"
"It tega sledi zelo pomemben zaključek: s takim sklepom, posebej, če ga bo potrdilo sodišče, v vodo padejo ugovori glede vstopa Hrvaške v Schengensko območje. Slovenija je namreč kot glavni ugovor pomislek navedla, da Hrvaška ne spoštuje vladavine prava. Neodvisni odvetnik trdi, da ne gre za vprašanje prava Unije in z arbitražno odločitvijo meja ni bila določena. Torej nikjer ni govora o kršitve vladavine prava s hrvaške strani," je zapisal hrvaški Jutarnji list.
Cerar: Argumentacija je slaba, počakajmo sodišče
"Argumentacija generalnega pravobranilca je šibka, počakajmo na dokončno odločitev Sodišča EU," pravi slovenski zunanji minister Miro Cerar. O dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice nespoštovanja arbitražne razsodbe bodo začeli razsojati sodniki. Sodbo se pričakuje v nekaj mesecih, neuradno v prvem četrtletju prihodnjega leta.
Verjamemo, da bo sodišče prisluhnilo našim pravnim argumentom in ne bo sledilo mnenju pravobranilca. 🇸🇮 mora v postopku nastopati samozavestno, politika in nacija morata biti enotni! Če ne bomo enotni bomo škodovali interesom države, vladavine prava in evropske skupnosti. @MZZRS
— dr. Miro Cerar (@MiroCerar) December 11, 2019
Na Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) poudarjajo, da sodišče EU na mnenje generalnega pravobranilca Priita Pikamäeja o tožbi Slovenije proti Hrvaški glede arbitraže ni vezano. Gre le za enega od korakov v postopku pred sodiščem, ki začenja posvetovanje o zadevi, pravijo na MZZ, kjer še vedno verjamejo, da bo sodišče prisluhnilo pravnim argumentom Slovenije in ne bo sledilo mnenju Pikamäeja.
O dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice nespoštovanja arbitražne razsodbe bodo začeli razsojati sodniki. Sodbo se pričakuje v nekaj mesecih, neuradno v prvem četrtletju prihodnjega leta.
Da je treba počakati na sodbo Sodišča EU, ki ne sledi vedno generalnemu pravobranilcu in "utegne biti drugačna, meni tudi profesorica za pravo EU na Pravni fakulteti v Mariboru Janja Hojnik. Več tukaj.
Slovenija: Pravobranilec zahtevka Slovenije ni interpretiral pravilno
"Generalni pravobranilec Priit Pikamäe je šel mimo slovenskega zahtevka in je štel, da Slovenija od sodišča pričakuje določitev meje, ker po njegovem mnenju zaradi hrvaške neizvršitve arbitražne razsodbe meja naj ne bi bila določena, kar seveda ni res," pa je v prvem odzivu na mnenje pravobranilca v Luksemburgu poudarila slovenska agentka Maja Menard.
"Odločitev pravobranilca je drugačna, kot jo je Slovenija pričakovala," je poudaril tudi predstavnik zunanjega ministrstva Marko Vrevc. Tudi on izpostavlja, da je mnenje težko podrobno komentirati, ker ga je treba preučiti.
Ob tem je izpostavil, da je mejo med Slovenijo in Hrvaško določilo pet vrhunskih mednarodnopravnih strokovnjakov, da jo je Slovenija uzakonila in da seveda še ni na vsakem metru podrobno določena, saj za to potrebuje sodelovanje Hrvaške.
"Vendar Slovenija ni tožila na sodišču zaradi nejasnega poteka meje, temveč ker ugotavlja, da ne more dosledno spoštovati evropske zakonodaje, ker jo pri tem ovira Hrvaška," je še poudaril Vrevc, ki pričakuje, da bo mnenje celotnega sodišča drugačno. Slovenija bo svojo argumentacijo ponovila ob vsaki priložnosti in na vseh področjih delovala v skladu s to mejo. "Poti nazaj tukaj ni," je poudaril.
Poslušal sem Plenkoviča. Pravi, Slovenija naša prijateljska sosedna država. Ja žal, sosednja, zdi pa se mi da je vedno dlje od prijateljstva. Vsaj z naše strani. Res je, da nas imajo oni za prijatelje še posebno poleti, ko trumoma deremo… ...prikaži več na njihove usrane obale.
ode 20:33 13.julij 2018. "Popušili" smo s to tožbo. Če nas v Bruslju ne marajo, nas pač ne marajo. Po nekaj miljonih stroškov bo sodišče ugotovilo, da tožba ni osnovana ali pa da ni pristojno za to vrsto spora. Gremo… ...prikaži večmo stavit? Odgovori 1 odgovorov 2 1 mirror 06:58 14.julij 2018. Dobil si stavo.
Slovenija naj vstraja z vrnitvijo cone B in mejo na reki Mirni, če je arbitraža mrtva, kot dedeki zatrjujejo.