Hribar Milič: 'Višje plače, manj dela'

Dvig minimalne plače s sedanjih okoli 597 evrov na 650 evrov bruto bi ob pričakovanem 10-odstotnem padcu dodane vrednosti in predvidenem padcu bruto domačega proizvoda (BDP) pomenil več kot 74 tisoč zaposlenih manj, je ocene Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) danes v Ljubljani predstavil njen generalni direktor Samo Hribar Milič. S tem se je odzval na nedavne zahteve sindikatov po zvišanju minimalne plače.

"Višje minimalne plače bi pripeljale do rušenja celotnega plačnega sistema v Sloveniji," meni Hribar Milič. Ob tem je opozoril, da je razmerje med povprečnimi plačami po kolektivnih pogodbah in po individualnih pogodbah konstantno, in sicer okoli ena proti 3,1. Posameznikov, ki izstopajo iz tega povprečja je po Miličevih besedah le okoli 300.

Krize je še vedno, nujna višja dodana vrednost
Gledano na predhodna četrtletja, smo še vedno globoko v gospodarski krizi, podjetja pa imajo težave z likvidnostjo. Tudi vladni ukrepi so bili neučinkoviti, konkurenčnost in stabilnost poslovanja pa sta na majavih nogah, je poudaril prvi mož GZS.

Slovenska podjetja še vedno ustvarijo premalo dodane vrednosti. Tako 26 odstotkov vseh zaposlenih dela v podjetjih, ki ustvarijo manj kot 20 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, po drugi strani pa je 24 odstotkov zaposlenih v podjetjih, ki imajo več kot 40 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Podjetja se sicer zavedajo, da potrebujejo prestrukturiranje, a jih pri tem omejujejo visoki stroški odpuščanja, je izpostavil Hribar Milič.

Milič je še dodal, da za tako velik proračunski primanjkljaj ni podlage in da bi bilo treba javno porabo zmanjšati za desetino, pri čemer je treba začeti s plačami. Proračun pa je še vedno premalo razvojno naravnan, da bi lahko izpeljali prestrukturiranje in dohiteli razvojni zaostanek. Kritičen je bil tudi do odzivnosti vlade.

Reforme zdravstva in pokojninskega sistema nujne
Delodajalci so danes podprli tudi prizadevanja vlade za reformiranje zdravstvene in pokojninske blagajne. Obenem pa se zavedajo, da bosta obe reformi prinesli nove davke, ki bodo nujno potrebni. Zato pričakujejo, da se bo s sredstvi ravnalo "skrajno odgovorno", podpreti pa ne nameravajo nobenega finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki bo ustvarjal izgubo.

Izpostavili so še staranje prebivalstva in učinke tega procesa na obe blagajni. Kot rešitve predlagajo večje število aktivnih zavarovancev, daljšo delovno dobo in fleksibilno upokojevanje.