"Zadnje dni spremljamo izjave predstavnikov delodajalcev prevoznikov, da pričakujejo posebno vključitev v protikoronske ukrepe, sicer grozijo s protesti in upočasnjevanjem prometa," pravijo v sindikatu. "Ne trdimo, da tudi ta panoga ni utrpela posledic uvedbe posebnih razmer kot tudi marsikatera druga, ki so jim namenjeni splošni ukrepi spodbud s strani države. Popolnoma je ohromljen avtobusni promet, namenjen turizmu, dva meseca so stali avtobusi javnega prevoza. Kar pa se tiče delodajalcev v tovornem prometu, grožnje z blokadami cest, v kolikor jim država ne da, kar zahtevajo, naš sindikat spremlja odprtih ust."
Kljub temu da gre za panogo, ki prinese velik odstotek BDP-ja in v kateri so kazalniki odlični, imajo zaposleni v panogi eno najnižjih povprečnih plač v državi. "Gre za panogo, kjer država že leta izgublja milijone vplačil v zdravstveno, pokojninsko in ostale blagajne, saj je večinska praksa avtoprevoznikov ustni dogovor plačila na kilometer (npr. 13 centov na prevoženi kilometer, brez vseh drugih dodatkov, brez nadur ...), nato pa goljufiv prikaz minimalne plače, preostali znesek pa se nakaže v obliki povračila stroškov," opozarjajo v sindikatu.
Ob tem dodajajo, da gre za panogo, kjer redka podjetja delavcem plačujejo dodatno poklicno zavarovanje, s čimer vsak delodajalec iz tega naslova prihrani približno 1.500 evrov na letni ravni na račun pokojnine delavca. "To je 1.500.000 evrov na leto na vsakih tisoč delavcev te panoge, ki bi morali priteči v blagajno KAD. Ocenjujemo, da pogoje za vplačilo zneskov izpolnjuje več kot 20.000 ljudi (torej vsaj 30 milijonov na leto). Država je do sedaj delavce napotovala na individualne tožbe, teh je, razumljivo, malo," pravijo v sindikatu.
Izplačajo dodatek, zmanjšajo povračilo stroškov
Sindikat v tem času prejema plačilne liste voznikov, s katerih je razvidno, da imajo zaposleni na plačilni listi sicer prikazano izplačilo kriznega dodatka iz interventnega zakona, za enak znesek pa so zmanjšana povračila stroškov. "Na avtoprevoznike tako ne vpliva niti povišanje dnevnic, niti minimalne plače, niti zakonsko določeno izplačilo dodatka … vozniku se ne pozna nič. In te voznike bi sedaj delodajalci poslali, da izvajajo motenje prometa po Sloveniji, da bo delodajalec pridobil dodatno ugodnost? Če kdo, so delavci tisti, ki bi morali že davno dvigniti svoj glas," so prepričani v sindikatu.
V sindikatu še poudarjajo, da so tovornjakarji ves čas epidemije delali. Od 16. marca do 14. aprila so lahko delali dlje kot običajno, s skrajšanimi odmori in počitki. "Ko smo posledično predstavnikom delodajalcev na OZS in GZS podali pobudo, da skupaj nastopimo za višje izplačilo kriznega dodatka, s katerim bi se voznikom za požrtvovalnost zahvalili, je bilo vse tiho. V pristojni krizni skupini Ministrstva za infrastrukturo so bili vseskozi predstavniki delodajalcev, vključitev predstavnikov zaposlenih se odgovornim na ministrstvu kljub pozivu ni zdela potrebna," dodajajo v sindikatu. Pričakujejo, da se bodo pristojna ministrstva in vlada znali "odločiti preudarno in v zaščito interesov ne posamezne vplivne skupine, temveč vseh ljudi v Sloveniji".
Če do petka ne bo dogovora, sledi protest
Prevozniki, združeni v sekciji za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, po besedah predsednika sekcija Petra Piška še niso našli rešitve za pomoč prevoznikom. Če do petka ne bodo dosegli dogovora, napovedujejo protest. "Če bomo tako, kot pravi vlada, sedaj na polno začeli s turizmom, potem naš sektor ne bo potreboval pomoči. Vendar vsi vemo, da se to ne bo zgodilo," je za STA dejal Pišek.
Prevozniki, ki opravljajo turistične prevoze, zahtevajo zagotovitev finančnih sredstev s strani SID banke, podaljšanje veljavnosti pogodb za posebne linijske prevoze in nadomestila za izvajalce občasnega prevoza, ukrepi iz prvega in drugega paketa ukrepov pa naj za sektor občasnega prevoza potnikov veljajo do konca leta.
V tovornm prometu potrebujejo ugodne kredite za zagon investicij. Po Piškovih besedah je sektor "na kolenih, saj je 70 odstotkov prevoznih kapacitet na razpolago, zaradi česar prihaja do nelojalne konkurence in pritiska na cene".
Nobenih izjem, niti za turizem ne. . Če je delo, je, če ga pa ni, pa na borzo dela. To je najkrajša pot rešitve in najcenejše za vse davkoplačevalce. Subvencioniranje z strani države za čakanje na delo je največja neumnost… ...prikaži več na svetu. Če bi to bilo koristno za celotno državo, bi v ZDA že zdavnaj uvedla. Če ne delaš in nimaš zaposlitve, je edina prava pot, da do nove zaposlitve preživiš na nadomestilu in socialki.
Tak način prehitevanja se reši zelo enostavno. Prehitevanje vozila pred seboj je mogoče samo če prehitevajoče vozilo prehiteva s hitrostjo, ki je višja vsaj 20 km/h. Tako bi bilo prehitevanje enega kamiona z razliko hitrosti 5 km/h prepovedano. Plačilo za… ...prikaži več tak ukrep pa tam od 200 do 400 EUR. To bi napisali za Romune in Poljake, pa bi bil dodaten vir prihodkov. Izračun za nematematike: pri 85 km/h s 5 km/h večjo hitrostjo okoli 850 m pri 70 km/h z 20 km/h večjo hitrostjo pa 106 m
Kaj,ko bi se še naprej ukvarjali s prevozi mamil,tko,kot doslej.Je donosno,dokler gre,ko te pa dobijo pa je štala za par let,pol pa jovo na novo!