V Sloveniji krožijo različni povzročitelji okužb zgornjih in spodnjih dihal. Kot navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, so potrdili prisotnost gripe v vseh slovenskih regijah, virusa pandemske gripe H1N1 letos še niso laboratorijsko dokazali. Intenzivno je tudi kroženje respiratornega sincicijskega virusa, ki resno ogroža majhne otroke.
Epidemiološki podatki na vzorcu slovenske populacije kažejo na zmeren porast obiskov v ambulantah zaradi akutnih okužb dihal v vseh starostnih skupinah, največ pri najmanjših otrocih, navajajo na nacionalnem inštitutu. Tako so v vseh slovenskih regijah potrdili prisotnost virusa gripe, tako pri bolnikih, ki so obiskali zdravnika v osnovnem zdravstvu, kot tudi pri bolnikih, sprejetih v bolnišnico.
Ogroženi le otroci
Na inštitutu tudi navajajo, da je vse bolj intenzivno kroženje respiratornega sincicijskega virusa, saj je prisoten kar v tretjini testiranih vzorcev bolnikov. Respiratorni sincicijski virus resno ogroža zelo majhne otroke, predvsem novorojenčke in dojenčke, saj povzroča akutni bronhiolitis. To je vnetje drobnih dihalnih poti, zaradi česar malček težko in naporno diha.
Poleg gripe krožijo še drugi povzročitelji akutnih okužb dihal, kar je za ta čas leta povsem običajno. Pogoste so okužbe z adenovirusi, rinovirusi, humani metapnevmovirusi in virusi parainfluence.
Cepljenje še poteka
Cepljenje proti gripi še poteka. Gripa najbolj ogroža starejše, kronično bolne, majhne otroke in nosečnice. Tem skupinam v nacionalnem inštitutu svetujejo, naj se cepijo in se zavarujejo pred okužbo oziroma zmanjšajo možnost za resne zaplete gripe.
Povečano število akutnih okužb dihal je sicer za ta del leta običajno. Tveganje za okužbo zmanjšujemo s skrbno higieno rok. Starši naj se z dojenčki in majhnimi otroci ne zadržujejo v natrpanih, slabo prezračenim prostorih (npr. v nakupovalnih centrih).
Oseba, ki ima prehlad ali celo preboleva resnejšo akutno okužbo dihal, ne sodi na obisk v bolnišnico, kot tudi ni prav, da obišče družino, kjer je novorojenček ali dojenček, saj obstaja precejšnje tveganje za prenos okužbe na malčka in druge družinske člane, poudarjajo zdravniki.
V lanski sezoni se je sicer v Sloveniji proti gripi cepilo skoraj 88.000 ljudi, kar je 4,4 odstotka prebivalstva. Cepilo se je 48.000 kroničnih bolnikov. Cepljenje je zajelo 16,8 odstotka oz. več kot 50.000 starejših od 65 let.
Po priporočilih Evropske komisije bi se proti sezonski gripi moralo cepiti 75 odstotkov prebivalcev, starejših od 65 let, in 75 odstotkov kroničnih bolnikov. Na inštitutu ugotavljajo, da k dvigu precepljenosti proti gripi z zgledom bistveno premalo prispevajo tudi zdravstveni delavci, saj je delež cepljenih v tej skupini le 11 odstotkov.
