Uradni podatki za lani bodo znani februarja, a kot kaže, se je število izdanih gradbenih dovoljenj v primerjavi z leti prej še zmanjšalo. (Foto: zurnal24grafika)
“Ker nepremičninski projekti potrebujejo več let za dokončanje, je možno, da bo v nekaj letih začelo zmanjkovati novozgrajenih stanovanj, kar bi lahko vplivalo na cene,” pravi Marko Puschner, urednik spletne strani Slonep.net. Število izdanih gradbenih dovoljenj namreč strmo pada – v samo dveh letih so jih v Mestni občini Ljubljana izdali za dve tretjini manj.
Celovški dvori ne bodo vplivali
• Cene. Puschner pravi, da cene Celovških dvorov ne bodo vplivale na cene drugih stanovanj: “200 stanovanj po nižjih cenah ni dovolj za vpliv na cene stanovanj po vsej Ljubljani.”
• Povpraševanje. Oba sogovornika pravita, da se je povpraševanje po stanovanjih povečalo. Cirmanova pa dodaja, da niti število transakcij niti cene niso primerljivi s časom pred krizo: “To so bile dolgoročne nevzdržne ravni in ni pričakovati, da bi se to v bližnji prihodnosti ponovilo.”
Podobno kot Puschner meni tudi Andreja Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete: “Seveda se zmanjšana ponudba lahko čez nekaj let ob stabilnem povpraševanju odrazi v povišanju cen na določenih segmentih trga.”
Propadli gradbinci
Cirmanova pravi, da je za relativno malo novih projektov bolj krivo pomanjkanje finančnih virov kot propad gradbenikov. Puschner pa dodaja, da propad velikih gradbenih podjetij ne bi povzročil višjih cen, saj bi lahko investitorji najeli manjša in tuja gradbena podjetja.
Vlada sicer razmišlja, da bi gradbena podjetja rešila tako, da bi kupila dokončana stanovanja. Puschner meni, da bi lahko vlada s tem celo povišala cene, Cirmanova pa, da je primernih stanovanj premalo, da bi lahko vplivala na cene.
Nujno za najem
Puschner pravi, da je zdaj odlična priložnost, da država kupi poceni stanovanja za neprofitni najem: “Vendar je ključno, da jih kupi po nekaj deset odstotkov nižji ceni od tržne.” Doda, da če jih bo kupila po le nekaj odstotkov nižji ceni, bo to zelo slabo vplivalo na trg. “Zaradi zmanjšane ponudbe se bodo cene stanovanj zvišale,” še pravi. Po do zdaj znanih podatkih naj bi jih država kupovala po ceni od tisoč do 1.500 evrov za kvadratni meter, izjemoma po 1.800 evrov.
Tudi Cirmanova meni, da je ukrep vlade smiseln le, če bo država stanovanja kupila za zmanjšanje primanjkljaja neprofitnih najemnih stanovanj. Oba se strinjata, da je pri tem nujno še, da kupi le stanovanja, ki so po velikosti in lokaciji primerna za najem. “Proces mora opraviti transparentno prek avkcije in paziti, da se ne ponovi dogovarjanje v slogu avtocestnega programa. Ker je število takih stanovanj omejeno, menim, da zaradi tega ne bi smeli nastati večji premiki na trgu,” pove Cirmanova.
Ljubljanski župan Zoran Janković pravi, da ukrep vlade premalo pozna: “Če bi država kupila dokončana stanovanja, bi investitorji dobili denar in bi lahko šli v nove projekte. Primerno bi bilo, da bi ta stanovanja dali v najem – podobno kot 75 stanovanj v Celovških dvorih, ki jih upravljamo mi. S tem bi rešili del problema neprofitnih najemnih stanovanj.”
