Slovenske gradbene družbe svoje poslovanje v pretežni meri financirajo z bančnimi posojili, ki jih je bilo konec lanskega leta še za pol milijarde evrov.
Lani se je skupni finančni dolg analiziranih družb zvišal še za dodatnih deset milijonov evrov, saj z okrnjenim poslovanjem kar polovica ni uspela plačati niti obresti.
Velik del svojega finančnega bremena so gradbinci v zadnjih letih preložili tudi na svoje poslovne partnerje, ki so jim v začetku letošnjega leta dolgovali kar 384 milijonov evrov.
Za vsakih 100 evrov kapitala 300 evrov dolga
Njihov skupni dolg je znašal skoraj 900 milijonov evrov. Za vsakih sto evrov kapitala so imeli največji gradbinci konec lanskega leta v povprečju za več kot 300 evrov dolgov, ki pa jih ob trenutnem poslovanju večina ni več zmožna vrniti, navaja časnik Dnevnik in dodaja, da dejansko finančno stanje sicer ostaja skrito javnosti, saj se je že v številnih stečajih izkazalo, da gradbince bremenijo tudi številna poroštva in garancije za posojila, ki so jih najele njihove projektne družbe.
Podatki zajemajo poslovanje družb Primorje, CGP Novo mesto, Kraški zidar, Gorenjska gradbena družba, CPL, SŽ-ŽGP Ljubljana, Begrad, Energoplan, Pomgrad - Gradnje, Begrad Gradnje, Strabag, SGP Pomgrad, GIC Gradnje, Granit, KPL, Gradis skupina G, Cestno podjetje Nova Gorica, Stavbenik, VOC Celje in družbe CPK.
Omenjenih 20 slovenskih gradbenih podjetij je lani ustvarilo le še 956 milijonov evrov prihodkov, njihova skupna čista izguba pa je dosegla 77 milijonov evrov.
Skupno so torej lani ustvarila kar 1,3 milijarde evrov manj prihodkov, kot jih je leta 2008 dvajseterica tedaj največjih.
Drobitev panoge se ni končala
Od začetka krize so namreč pod bremenom prevelikih dolgov poleg SCT in Vegrada v stečaju končali še MTB, Konstruktor VGR, Gradbeno podjetje Bežigrad, Gradis Celje, CPM, GPG, Stavbar Gradnje in Gradbinec GIP.
Samo omenjenih deset propadlih gradbincev je še leta 2008 ustvarilo kar 1,2 milijarde evrov prihodkov oziroma četrtino več, kot so lani ustvarile največje še živeče gradbene družbe.
Drobitev gradbene panoge pa se očitno še ni končala, saj sta letos v prisilni poravnavi končala še Gradis G in Energoplan, Primorje pa bo že v kratkem tudi uradno končalo v stečaju, navaja časnik.
Samo lani so se prihodki največjih delujočih slovenskih gradbenih podjetij znižali za 72 milijonov evrov, pri čemer so se prihodki matičnih družb Gradis Skupina G, Stavbenik, Energoplan in Primorje znižali za več kot četrtino.
Padec prihodkov je po dostopnih podatkih še večji, saj so gradbene družbe za zdaj razkrile šele poslovanje matičnih podjetij, medtem ko bodo rezultati skupin znani šele v prihodnjih mesecih.
