51-letnica je kot kandidatka svobodnjaške stranke (FPÖ) dodobra razburkala avstrijsko predvolilno ozračje, saj je moral celo sam predsednik stranke, sicer trdi desničar in neuradni Haiderjev naslednik Heinz-Christian Strache dejati, da bi lahko Barbara Rosenkranz kakšno predvolilno izjavo "drugače povedala".
Besede Rosenkranzeve so namenjene volivcem skrajnega desnega pola, evroskeptikom in vsem, ki menijo, da rešitev vseh težav tiči v takšnih ali drugačnih manjšinah. Govori o tradicionalnih vrednotah, a čeprav si deli s Cerkvijo mnenje glede istospolnih porokah in še o čem, je dunajski nadškof in kardinal Christoph Schönborn posvaril pred njeno izvolitvijo. Rosenkranzeva v istem stavku omenja imigrante in kriminal, rešitve drugega ne vidi brez omejevanja prvega. Pravi, da bi moral predsednik države imeti dejavnejšo vlogo v vsakodnevni politiki, da bi znal "vtakniti prst v rano". Zavzema se za tradicionalno vlogo moškega in ženske, do Evropske unije je skrajno skeptična.
Še najbolj pa, tudi izven meja, odmevajo njena stališča do avstrijske medvojne zgodovine in njenih posledic. Tako je dejala, da zakon iz leta 1947, ki prepoveduje ustanavljanje nacističnih strank ali kakršnokoli slavljenje nacističnih idej, postavlja "nepotrebne omejitve" in da bi morali imeti ljudje pravico izražanja svojega mnenja, tudi glede zanikanja holokavsta. Kasneje se je morala zaradi teh izjav javno ograditi od nacionalsocializma. Hrbet ji je po prvotni podpori obrnil tudi tabloidni, a vplivni Kleine Zeitung.
Vouk: Stališča do manjšine nič dobrega
"Do avstrijske državne pogodbe, ki med drugim zagotavlja zaščito slovenske manjšine v Avstriji, se Rosenkranzeva javno ni izražala, lahko pa sklepamo iz stališč njene stranke, kakšno je njeno mnenje. FPÖ je prepričana, da so določila pogodbe glede zaščite že zdavnaj izpolnjene," pravi Rudi Vouk, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev.
Rudi VoukNjena volilna baza so desni ekstremisti, ki se navezujejo na nemški nacionalsocializem. Verjetno jo bo volil tudi kakšen "protestni" volivec.
Sicer ji pripisuje, da bo prejela manj kot 20 odstotkov glasov, vseeno pa ga skrbi, da se za najvišji, čeprav bolj kot ne časten državni položaj, poteguje nekdo, čigar vrednote so tako vezane na ideje skrajnega nacionalizma.
"Slovenci že navajeni"
Zgodovinar in poznavalec problematike koroških Slovencev Dušan Nećak meni, da tudi hipotetična izvolitev Rosenkranzeve ne bi pomenila bistvenih novosti za koroško manjšino, čeprav bi seveda imela negativne posledice. "Koroški Slovenci so ostrega nacionalizma, ki je pomešan z nacionalisocialističnimi idejami, že navajeni," pravi. Dodaja, da Avstrija glede protimanjšinskih stališč dela družbe ni nobena izjema v evropskem prostoru, gotovo pa del vzroka za skrajne ideje tiči v neizvedeni denacifikaciji po 2. svetovni vojni. Nećak še meni, da je sedanji in verjetno tudi prihodnji predsednik države Heinz Fischer dovolj trden v svojih načelih, da niti v prihodnje ne bo popuščal pritiskom skrajne desnice glede ustavnega varstva slovenske manjšine v Avstriji.