Težav pogosto ne opazimo, dokler ne doletijo nas. Velik del države trenutno čuti posledice divjanja narave, ki nas čedalje glasneje opozarja, da nekatere stvari, ki se jih ljudje gremo, niso vzdržne. Narava žal ne pošilja opominov in prijaznih pozivov k ureditvi razmer, ampak udari v vsej svoji mogočnosti. Pred nami je velik izziv. Razmere so takšne, da jih je treba urediti čim prej, saj si ne želimo, da bi se zgodba ponovila. Pred vrati sta jesen in zima, zato časa ni veliko.
In zdaj smo tu, na začetku novega šolskega leta. Učenci in dijaki se vanj podajajo z mešanimi občutki – od tistih, ki so komaj čakali, do tistih, ki bi raje podaljšali počitnice še za vsaj mesec ali dva. Podobno je najbrž pri starših. Potem, ko preživiš prvi šok ob nakupu vsega, kar otroci potrebujejo, te doleti drugi, ko na lastni koži doživiš to, na kar opozarjajo učitelji in ravnatelji že dolgo časa. Luknje na otrokovem urniku, ker ni učiteljev, ki bi ga učili snov, ki jo predpisuje kurikulum. Učitelji praktiki že dolgo časa opozarjajo na razmere v šolstvu. Po ocenah Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) v slovenskih šolah manjka nekaj tisoč učiteljev. Pristojni sicer poskušajo to rešiti z novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki bi omogočila zaposlovanje strokovnjakov brez pedagoško-andragoškega znanja, a vprašanje, če bo to delovalo. Glede na starostno strukturo učiteljev pa se bo težava v naslednjih letih le še poglobila.
Luknje na urnikih postanejo luknje v znanju in ravno znanje je tisto, s čimer se Slovenci radi hvalimo. Znanje, inovativnost, uspehi na nišnih področjih naj bi bili naši aduti za uspeh, za tako opevano rast dodane vrednosti na zaposlenega, razvoj, kar naj bi vodilo do večje blaginje za vse. Če ne bomo pravočasno poskrbeli, da se bo znanje lahko prenašalo naprej, obstaja velika verjetnost, da bomo zdrveli v prepad, iz katerega se bomo težko pobrali.
Gospod predsednik vlade, kaj boste storili? Razumem, da imate veliko na krožniku, ampak, če parafraziram Zmelkoow, vi ste pač strelovod za vse naše težave in pričakujemo ne samo odgovore, ampak rešitve. Dejanja! Obljubljali ste veliko. Se spomnite? Vem, kaj boste rekli: "Vse to zahteva čas". Razumem, ampak kot pravi pregovor, čas teče in nič ne reče. In v tem trenutku imamo državljani občutek, da je preteklo že veliko časa, zgodilo pa se ni nič. Vem, rekli boste, da ste posodobili prehranske smernice v šolah in da boste vpeljali pilotne projekte o principih trajnostnega razvoja in obdelovanja zemlje v šolski sistem. Pa je to res tisto, kar je v tem trenutku najbolj nujno?
Kdaj ste nazadnje govorili z učiteljem, ki uči v osnovni ali srednji šoli? Kdaj ste nazadnje govorili z medicinsko sestro, ki dela na intenzivnem oddelku v bolnišnici? Kdaj ste nazadnje govorili s čistilko, ki vam počisti pisarno v vladni palači? Kdaj ste nazadnje govorili z nekom, ki živi na minimalcu? Tukaj bi morali začeti. Treba se je postaviti v čevlje drugega. Tako je marsikaj lažje razumeti.
Gospod Golob, veliko morate postoriti. Ampak to je vaša naloga. En človek sam vsega ne zmore, zato pa imate za sabo ekipo, ki mora slediti vašim navodilom. Treba je udariti po mizi. Že res, da volilno telo včasih rado kaj pozabi, vendar ima nejevolja to lastnost, da je kot prehlad. Hitro lahko preskoči z enega na drugega in kaj hitro kašlja cela skupina. Volitve so pa tudi hitro naokrog.
Zagotovo se bo našel kdo, ki bo rekel: "Pa kaj nam fali? Če imamo streho nad glavo, tla pod nogami in smo zdravi, se ne bi smeli pritoževati." Tudi tako lahko gledamo na stvari. Ampak zadovoljiti se z minimalnim, ker ni prave volje pri tistih, ki nam krojijo usodo, ne bi smela biti rešitev. Od obljub ne moremo živeti. Nekoč so bile dovoljene sanje, nekoč smo sanjali o drugi Švici, nedolgo nazaj smo plesali. Gospod Golob, kaj pa zdaj?
"Gospod " Golob nima časa, ker si ga je vzel za Tino, kaj je pa vam, bo že pokazala obdukcija. Kakšna norija bi bila, če bi to delala prejšnja vlada, si lahko samo predstavljamo, tako pa je narod tiho, ker… ...prikaži več noče priznati, da je volil katastrofo, ker bi bil to dodaten šok.
Napotnica zelo hitro,najkrajša čakalna doba v državi en mesec in pol,do takrat si lahko že 10x mrtev!
Ta kolumna se začne obetavno, potem pa vidiš, da je popolnoma zgrešena. Pa kje ste našli štrukljeve in med. sestre, pozabili pa na zdravnike? Poglejte povprečje EU in boste ugotovili, da imamo več med. sester in več učiteljev od povprečja,… ...prikaži več, ter 1.100 premalo zdravnikov. Če že, bi kvečjemu lahko zaposlili še nekaj učiteljev matematike, fizike in praktičnega pouka, ne pa kar na splošno. Poglejte še malo sodstvo v katerem imamo 3x več sodnic in sodnikov od povprečja EU