In te smeti bodo ob bregovih reke Sore tudi ostale ali pa bodo ob večjem deževju mašile struge oziroma bodo odplavale in onesnaževale obrežja reke Save. Kar tri srede bodo potrebne, kajti dela je vse do Dola do meje z občino Škofja Loka veliko, zato bo razdeljeno na tri srede. In bregova Sore se čisti zato, ker je njen vodostaj nižji in manj nevaren od Save, je utemeljil župan in ob zemljevidu vodjem razložil, kako bo potekala delovna akcija.
Kje bomo delali? Posvet na tržnici, v modri majici župan Občine Medvode Nejc Smole.
Šestdeset prostovoljcev, zavedajoč se, da je vsak odgovoren zase in da sodeluje na lastno odgovornost, se nas je razdelilo v skupine po 10 oziroma 15 ter nato razkropilo po levem in desnem bregu Sore od sotočja s Savo do železniškega mosta v Goričanah. V gumijastih škornjih, gojzarjih, z rokavicami, črnimi vrečami. In oskrbljeni z vodo.
Včerajšna akcija je bila, če se blago izrazim, prava savna. Sonce je ob 15. uri, ko so se na tržnici začeli zbirati prostovoljci, neusmiljeno pripekalo, občutek je bil, da je 35 stopinj Celzija zaradi sopare, ki je jemala voljo do življenja, kaj šele kakšnega dela ... Pot je tekel v oči in po vsem telesu, za povrh so pili kri še tigrasti komarji, ki so v teh dneh v Medvodah še posebej nadležni.
Občinski uslužbenci so se "ogreli" že prej, malo po 12. uri so že čistili levo in desno obrežje od sotočja reke Sore in Save do občinskega mostu, ki je v teh dneh prehoden le peš.
Sora ima zdaj okoli 19 stopinj in je manj nevarna, a vseeno pazite. Pazite tudi na zvine in ureznine ... pobiramo vse tisto, kar izgleda grdo, in odlagamo na kupe, ki jih bodo nato odpeljali naslednji dan. Ne žagamo, ampak puščamo čimveč zelenja, da poberemo tisto, kar zdaj izgleda grdo. Zato je čiščenje bolj naporno, ker moramo scufati smeti. Vse kar boste danes zložili na kupe, bodo odpeljali jutri, so bili napotki.
Skupine, ki so jih vodili Jure Potočnik, Alja Šlenc in Nace Guzelj iz Društva tabornikov Rod dveh rek Medvode, smo pričeli čistiti ob bregu nedaleč od kmetijske zadruge oziroma pri t. i. državnem mostu ob Sori in nato vse do zemljišča, kjer bo nekoč športni park ter naprej v goščavi vse do železniškega mostu.
Jure, študent fizike, je povedal, da poskušajo biti taborniki čimbolj aktivni. "In sploh, če pride do takih stvari, kot je so bile poplave 4. avgusta, smo veseli, da lahko sodelujemo pri odpravljanju posledic. V vseh teh dneh smo bili taborniki res zelo aktivni." Alja, ki je pravkar končala gimnazijo, pa je pojasnila, da je pravkar končala gimnazijo in gre jeseni študirat. Na vprašanje, kako preživlja svoje najdaljše počitnice, je razkrila, da je bila tisti dan, ko so bile poplave, na morju in da ko se je vrnila domov, "je bilo najhujše že mimo. Zdaj imam priložnost vsaj malo pomagati," je bila kratka.
Alja Šlenc v akciji pod državnim mostom v Medvodah 23. avgusta 2023.
Med prenašanjem ostankov vezanih plošč in valjenjem hlodov s stmrega obrežja bližje cesti sem nagovorila možakarja s čepico Ortopedska bolnišnica Valdoltra. "Prav želel sem priti pomagat. Ko je poplavilo Medvode, me ni bilo doma, ... danes pa sem tu in tu je tudi moja soseda Nataša in še več drugih sosedov, pa tudi gasilcev," je povedal Marjan Lukežič iz Zgornjih Pirnič. Žalosten je pogledoval na modre cevi, ki so blatne ležale ob Sori ... "Delal sem pri domžalskem vodovodu in dobro vem, da so tovrstne cevi izjemno drage."
Z neverjetno energijo sta polnili vrečo tudi gimnazijka Vita Zagoršek in njena mati. Steklovina, čevlji, tekstilni odpadki, plastični predmeti v tisoč in eni izvedbi, vezane plošče, stiropor in številne druge stvari, ki so se ujele ob vrbe in drugo rastje ob Sori.
Vita Zagoršek na obrežju Sore, posneto 23. avgusta 2023.
Pomikamo se bolj severno, medtem opazim, da tu med vrbami, bezgom in lesko rastejo robidnice in tudi gobe, nejeverno gledam kačjo kožo, ki je ostala po levitvi, a se mi je najprej zdela kot ostanek plastične cevi ... Tabornica Alja gleda blaten papir ... Zdi se, kot da je list knjige. Jo zaprosim, naj mi pokaže ... In berem, da gre za 121 oziroma 122 stran knjige, v kateri je opisana transverzala kurirjev in vezistov NOV Slovenije in spodbuja bralca, da začne z etapo, ki pelje skozi občino Medvode. "A to obstaja?" se čudi mladenka. Ker se mi zdi najdba neverjetna, jo shranim v nahrbtnik.
List iz knjige.
Ves premočen je enako kot vsi drugi tudi naslednji sogovornik, ki ga nagovorim, ko privleče po strmem in drsečem bregu večji del omare. "Sem Lojze Bogataj iz Rakovnika", se predstavi. "Mi v zgornjem delu vasi smo jo dobro odnesli, v spodnjem delu pa so imeli težave. Zato sem si sam pri sebi obljubil, da bom vsaj enkrat ali dvakrat prišel pomagat. Vse dni sem bil v službi, v Papirnici Goričane, kjer je bil ves spodnji del pod vodo. In imeli smo precej dela, kajti zamenjati je bilo treba elektro opremo, zdaj počasi oživljamo čistilno napravo... Že sodelavcu, ki stanuje v vasi Draga in mu je vse zasulo, sem ponudil pomoč, a je ni potreboval," je pripovedoval sogovornik.
Medtem ko mi Vita kaže otroške pajkice, ki so skorajda zabetonirane v brežino, se zasliši, kako nekdo na drugem, levem bregu Sore, kjer je voda odnesla vse lope in vrtičke, zalila balinišče, pasji park in nogometno igrišče .. zaneseno recitira "Bes, djaur! še krik iz valóv, iz mokrih je Save grobóv"... Ah, Aškerčev Brodnik ... Kako primerno, pomislim. A zdaj smo vendarle na in ob reki Sori, le nekaj sto metrov proč od Save. A obe sta povzročili toliko žalosti in skrbi ...
"Tukaj sem zdaj lahko, ker koristim proste ure, ki jih imam v službi," mi pove Karmen iz Studenčic, se pravi še enega kraja, ki ima vodo v imenu ... "Tudi v naši hiši smo imeli vodo, dvignila se je podtalnica, a ni bilo hudo, tako da smo lahko počistili z metlami. Kot vem, tudi sosedje niso imeli težav, a pod nami, kjer je vrtina Knausova smreka, se je voda prelila čez cesto. Tam hodim vsak dan in pobiram smeti tako kot tukaj. Tam bo moral nekdo z mehanizacijo odstraniti naplavljeno, drugače ne bo šlo..."
Medtem se po Sori "pripeljejo" trije gasilci. Iz sredine struge vlečejo jeklenico, verjetno s kakšnega gradbišča. Matej Meznarič, PGD Zgornje Pirniče, mi poda to čudo, ki ga pozneje odnesem na kup ob cesti. "Smo enota reševalcev na vodi," pove in pojasni, da je na akcijo prišel po službi. "Danes smo tu, če bi kdo padel v reko, ki je glede na to, da smo avgusta, zelo visoka, in seveda smo tu tudi zato, da malo pomagamo."
Matej Meznarič, PGD Zgornje Pirniče, v akciji tudi 23. avgusta 2023.
Gasilec Matej v reki Sore, jaz na bregu s črno vrečo. Prizorišče pogovora je precej adrenalinsko, kakršnega v svoji novinarski karieri še nisem imela ... "Četrtega avgusta smo reševali hišo ob kopališču v Goričanah, kjer jo je voda že zelo zalila, in avtodom. Potem smo imeli intervencijo skupaj z gasilci iz Preske na Seškovi cesti in Cesti komandanta Staneta, kjer smo reševali ljudi iz manjših blokov in hiš. Tudi policisti so zelo pomagali pri reševanju, zelo so bili odzivni in pripravni, prav zares jih moram pohvaliti," je obujal spomin. Ne le pri njem, spomin je izredno živ še po 20 dneh in poplave so v Medvodah še vedno tema, s katero znanci tu še vedno začenjamo pogovor ...
V središču Medvod sicer največ pozornosti zbuja nogometno igrišče, ki izgleda kot puščava. Kot mi pojasni župan Nejc Smole, ki je čistil levo obalo Sore, nato pa je žejnim na desnem bregu pripeljal ohlajeno pijačo, je Občina Medvode lastnica tako nogometnega igrišča in objekta, ki je bil pod vodo vse do strehe. "Ta objekt je bolj primernen za rušenje kot pa resno sanacijo. Medtem ko bo treba samo nogometno igrišče preorati, manjše igrišče z umetno travo pa je verjetno tudi zanič. Slednje je sicer očiščeno, a je vprašanje, koliko je uporabno. Samo na nogometnem igrišču ocenjujemo, da je za 190 tisoč evrov škode."
Nogometno igrišče v Medvodah, posneto 23. avgusta 2023.
Med "prečesavanjem" gozdička, v katerem se med nanosi mivke razraščata invazivki japonski dresnik in zlata rozga, blizu bodočega športnega parka, se med udeleženci razvije debata o kačah. Ugotovimo vsi skupaj, da zelo malo vemo o njih in si pomagamo z brskanjem po telefonu. "Gož in slepec nista strupena, to vem, pod mostom sem na suhem opazila eno progasto, mislim, da gre za kobranko in potem višje sta bili v vodi še dve črni ..." pripoveduje ena od udeleženk delovne akcije. Ker se ne moremo zediniti, kakšne vrste sta bili, zaključimo, da sta bili takšni, ki bi bi se ju vsi malo ustrašili.
Bolj ko se bližamo železniškemu mostu v Goričanah, vse več je odpadkov. Ko si malo oddahnem, nagovorim še Tejo z Golega Brda, ki iz blata dobesedno ruva čevelj. Ugibava, da gre za obutev, kakršno uporabljajo igralci za golf. "Odraščala sem v Škofji Loki, v Puštalu, in tam smo navajeni na poplavljanje Hrastnice, v katero se steka več hudournikov. No, 4. avgusta pa se je z druge strani, z Žovšč, kjer naj bi bilo novo naselje, utrgal plaz. In ves ta material je blokiral strugo Hrastnice, voda pa se je prelila čez vrtove ... Tako sem šla naslednji dan, 5. avgusta, najprej v pomoč staršema, da smo sčistili v hiši vse, kajti voda je namreč kar udarjala iz kleti. Okolica hiše pa še čaka, da jo dokončno uredimo ... Nekoliko nižje v Puštalu, pri kopališču zraven Hudičeve brvi, katere na žalost ni več, biva moj stric. Tam je voda izjemno hitro naraščala, kot je pripovedoval, voda je nosila s sabo živino, zabojnike, avtomobile. Še zdaj, ko to govorim, me mrazi ..."
Največji problem bo sanacija, ki bo trajala dolgo. Bo še kdaj Hudičeva brv, na katero so bili Puštuci izjemno navezani in je preprosto bila tam vse njihovo življenje? je zaskrbljena Teja. Poskušam jo spraviti v boljšo voljo. Ko v šali pripomnim, da bodo zagotovo zgradili še lepšo in starejšo, se mi nasmehne.
"Svetla plat je, da smo dejansko v Medvodah in tudi v Škofji Loki imeli izjemno veliko ljudi, ki so zlata vredni. Takoj so prišli na pomoč in pomagali. V soboto sem najprej tudi sama pomagala družini, potem sem šla v Medvode v ponedeljek in torek na pomoč obupanim ljudem. Bili so zelo hvaležni za vsakogar, ki jim je prišel na pomoč, in to je bil, tako sem čutila, pravi sončni žarek, ki je posijal v tisto grozo. "
Kosilnica. Desno Jure Potočnik, vodja in koordinator skupine ob Sori.
Medtem prineseta Jure in še en prostovoljec mimo, pozor blatno kosilnico! Ne, ne bova je poskušala vžgati, povesta. Gledam in se čudim čedalje večjim kupom naplavin: deli avtodoma, rezervoar za vodo, hladilnik, sod, na katerem piše antifriz ... V drevesa ujeti leseni deli, zares ogromni kupi vsega možnega. Seveda niti odstotka vsega ne moremo strpati v črne vreče in nositi do ceste. "Ta kup pustimo pri miru!" malo po 18. uri odrešujoče in nato še večkrat glasno pove Jure. "Pobirajmo stvari, ki jih lahko, in ne sodijo v to okolje."
"Fangel sem našla," pove Juretova mati Gita Rojina iz Vaš in mi na prošnjo pozira z zidarskim orodjem, ki bo, kot razloži, tabornikom prišel še kako prav. Poprej je Gita z neverjetno lahkostjo odmotavala in premetavala predmete. Kot bi bili na samem svetovnem atletskem prvenstvu v Budimpešti, ji rečem.
Gita Rojina s fangljem in količkom.
"V Vašah bivamo 12 let, prej smo bili v Kranju ... Kar opažam v Medvodah že več let, je slab zrak. Zdaj na ta problem po poplavi opozarjajo na fb strani Moje Medvode. No, jaz sem to zaznala že prej in si mislila sama pri sebi, da je v redu oziroma da to pristojni vedo ... Nedavno, ko smo imeli ponoči odprta okna, je zasmrdelo po kemikalijah. Zjutraj, ko sem okno zaprla, je bil v hiši neznosen vonj, in ko sem se vrnila iz službe domov, je ta vonj, tudi ostal v hiši. To se je zgodilo prvič ..."
Gita je neizmerno ponosna na sina Jureta. "Tri dni je koordiniral tabornike, potem je dobil nalogo iz štaba civiline zaščite, da koordinira skupine prostovoljcev. Po vse dneve je bil vpet v delo, potem je prišel domov in potem se je pričelo samo veliko pranje," je povedala in mimogrede omenila, da je njeno podjetje Infotrans darovalo rabljen avto moškemu iz Luč, ki ga nujno potrebuje za prevoz po vseh tistih ridah.
Utrujeni smo se nekaj minut pred 19. uro poslovili. Jure se je, tudi v imenu župana, zahvalil vsem, Alja je povabila vse na pijačo v kavarno Sotočje v kulturnem domu, kjer so častili vse udeležence akcije.
V sredo bo v Medvodah podobna akcija. Nekaterim je važno, da imajo lepo urejeno in pospravljeno svojo hišo, urejeno svojo zelenico. Drugim, tudi teh je v Medvodah veliko, je mar za lepo okolico. Ne moremo iti vsi na pomoč Korošcem, solidarnost oziroma lahko pokažemo tu, na domačem pragu.
To je moja zadnja reportaža o poplavljencih iz Medvod.
Zbogom in hvala za vse ribe, kot bi rekel tudi Douglas Adams.
OD TEH NE BO NOBENGA: https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-sofinanciranje-razvoja-podpornega-okolja-za-nvo-2023-2027/
Dejstvo: vlada ni kos sanaciji niti povodni obnovi. Samo prostovoljstvo ni dovolj!