Božo Jašovič, ki je na zaslišanje prišel v spremstvu odvetnika, je tudi zanikal, da bi bil kdaj deležen pritiskov politike pred ali po nastopu funkcije predsednika uprave NLB. Prav tako mu ni poznan primer, da bi bili pritiskov deležni njegovi zaposleni.
Predsednik uprave NLB je sicer eden izmed zaslišancev pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki je pod drobnogled vzela ministra Gregorja Golobiča in podjetje Ultra.
V nadaljevanju so se vprašanja vrstila predvsem okrog tega, ali bi njegov predhodnik Draško Veselinovič, ko je v javnost prišla tabela, ki naj bi kazala, da so posojila Ultre nezavarovana, moral vedeti, da so bila posojila v resnici zavarovana.
Jašovič je pojasnil, da je šlo za tabelo, ki je bila pripravljena za Banko Slovenije in to po njenih standardih. Ali bi Veselinovič moral znati brati te dokumente, pa Jašovič odgovarja: "Odvisno, kako predsednik uprave organizira delo, vsega tudi ne more poznati." Dodal je še, da so zahteve Banke Slovenije pri klasifikaciji zavarovanja posojil ostrejša, da pa je iz dokumenta vendarle bilo razvidno, da so bila posojila Ultre zavarovana.
Komisijo pa je zanimalo tudi, koliko je izguba NLB povezana s posojili Ultre in kaj bi za banko pomenilo, če podjetja, ki imajo po 600 milijonov evrov posojil, kot ga ima Ultra, le teh ne bi plačevala.
Jašovič je povedal, da izguba ni povezana z Ultro, saj ta predstavlja 0,02 odstotka kreditnega portfelja, poleg tega pa tudi odplačuje posojilo. Če vsa podjetja ne mogla odplačevati posojil, pa bi za NLB to bil problem, je potrdil Jašovič.
„Kaj pa ima Golobič s kreditnim potencialom NLB,“ je v razpravo posegel Golobičev odvetnik Miha Kozinc. In nadaljeval, ali je torej Golobic vplival na vseh tisoč kreditov.
