"Seveda morajo biti prej," je premier ob prihodu na vrh EU odgovoril na novinarsko vprašanje, ali bo Slovenija proračunske izdatke za obrambo na dva odstotka BDP zvišala pred letom 2030, kot načrtuje trenutno.
O tem, kako natančno bo potekalo zviševanje, je še prezgodaj govoriti, je dejal. Napovedal je, da bo Slovenija scenarij zvišanja izdatkov pripravila do vrha zveze Nato konec junija v Haagu. Vlada bo pred tem s scenarijem seznanila tako parlament kot javnost, je še zagotovil. Premier je sicer še na neformalnem srečanju voditeljev EU v začetku februarja v Bruslju dejal, da vlada ne razmišlja o spremembi načrta, v skladu s katerim bo Slovenija izdatke za obrambo na dva odstotka zvišala do leta 2030.
Po navedbah obrambnega ministrstva s konca lanskega leta so sicer obrambni izdatki za letos ocenjeni na ravni 1,53 odstotka BDP, za leto 2026 pa na ravni 1,6 odstotka.
Krepitvi obrambnih zmogljivosti držav članic EU bo sicer namenjen tudi ta teden predstavljeni načrt Evropske komisije, ki predvideva vzpostavitev novega finančnega instrumenta EU, v okviru katerega bo za naložbe članic v obrambo na voljo do 150 milijard evrov posojil. Celoten načrt, ki vključuje še omejeno sprostitev proračunskih pravil EU, naj bi prinesel do 800 milijard evrov naložb v obrambo.
Sredstva bi izkoristili za vzpostavitev slovenske industrije
Golob je v odgovoru na vprašanje, ali bo Slovenija izkoristila predvidena posojila, poudaril, da se bodo morale članice zanesti predvsem na lastne vire. "Moja naloga je, da najdemo najbolj učinkovito pot, kako bomo ta denar, lasten denar, ki ga bomo namenjali za obrambo, varnost in odpornost, najbolj učinkovito naložili," je poudaril.
Po njegovem mnenju bi bilo najbolj učinkovito, da bi sredstva izkoristili za vzpostavitev slovenske, predvsem pa evropske industrije. Vlagati pa jih je treba v zmogljivosti za dvojno, tj. civilno in vojaško rabo, je poudaril. "Res ne verjamem v enostranske rešitve, kot je preprost nakup orožja kjerkoli. S tem še nobene vojne nismo rešili. Verjamem pa, da moramo zgraditi bolj odporno Evropo in takšna Evropa se bo potem lažje soočala z izzivi," je povedal premier.
Podprli bi tudi nemški predlog
Ob tem je pozdravil možnost odstopanja od evropskih proračunskih pravil, kot je napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Slovenija pa je po njegovih besedah pripravljena podpreti tudi nemški predlog za dolgoročnejše odstopanje od javnofinančnih pravil. "Če bi Nemčija dejansko prišla s spremembo fiskalnih pravil za neko daljše obdobje - omenja se celo desetletno - bomo takšen predlog podprli, vse ostalo so v tem trenutku špekulacije," je Golob povedal ob prihodu na izredno zasedanje Evropskega sveta.
Janša: Nevarnost je takojšnja, ne pa potencialna
Prvak opozicijske SDS Janez Janša je prepričan, da bo treba sredstva za obrambo dvigniti prej in bistveno bolj kot na dva odstotka BDP. Obenem pa meni, da ti dvigi ne smejo iti na račun zdravstva, šolstva, konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Rezerve med drugim vidi v sredstvih za zeleni prehod in za nevladne organizacije.
Golobove besede, da o treba izdatke za obrambo zvišati pred letom 2030 na dva odstotka BDP, je komentiral z besedami: "To je neka oddaljena obljuba, ki jo vedno daje leva vlada, zato da ni treba že letos ali pa naslednje leto nič narediti."
Po njegovih besedah gre za blago rečeno zelo optimistično izjavo. "Po mojih informacijah se za vrh Nata junija letos pripravlja bistveno višji delež, tri ali 3,5 odstotka in časovnica realizacije tega deleža bo bistveno hitrejša kot pa leta 2030. Saj tudi če pogledamo razlog, zaradi katerega je nastala panika in zaradi katerega se zdaj vsi odločajo o povečanju sredstev za oboroževanje, potem mi je jasno, da ta razlog obstaja danes, ne pa leta 2030. Se pravi nevarnost, če se izrazim v vojaškem žargonu, je takojšnja, ne pa potencialna," je bil jasen Janša.
Rezerve vidi v sredstvih za zeleni prehod
Ob tem pa je opozoril, da dodatna sredstva za obrambo ne smejo iti na račun obstoječega načina življenja zahodnega sveta, "kajti bolj kot denar in posledično orožje, ki ga s tem denarjem kupujemo, je za obrambo neke države pomembna pripravljenost ljudi, da to državo branimo". Ker če ni ljudi, ki so pripravljeni kaj braniti, potem ne denar, ne država, ne orožje nič ne pomagajo," je ponazoril.
Rezerve vidi drugje. V Evropi so med njimi "milijarde evrov, ki se danes namenjajo za nerazumne, neučinkovite ukrepe tako imenovanega zelenega prehoda", pa sredstva, ki jih EU namenja za razvojno pomoč. Največ manevrskega prostora prepoznava v racionalnejši porabi sredstev za obrambo.
Evropske države članice Nata namreč po njegovih besedah namenjajo za obrambo veliko denarja, gledano absolutno bistveno več kot Rusija. A proizvajajo po pet ali šest različnih oborožitvenih sistemov za iste namene, kar pomeni dražjo proizvodnjo, dražje vzdrževanje in manjšo učinkovitost pri uporabi. Medtem imajo recimo ZDA, Kitajska ali Ruska federacija po enega ali dva oborožitvena sistema, kar bistveno poceni tako proizvodnjo kot tudi porabo in vzdrževanje, je dejal.
Države, kot je Slovenija, kjer take rezerve ni, pa bodo imele z izpolnjevanjem zavez, "ki jih bo Nato skoraj zagotovo potrdil na svojem srečanju na vrhu junija letos, bistveno večje težave".
Janša s konkretnimi nasveti vladi
"Prva stvar, ki jo svetujemo vladi, je to, da pregleda vse razpise, ki jih imajo ministrstva na mizi za raznorazne študije, za proučevanje spolov, za proučevanje večje vključenosti, za opolnomočenje nevladnih organizacij," je dejal. Če se ta sredstva preusmerijo v obrambni proračun, bomo po Janševi oceni dobili znaten denar za to, da se slovenska vojska bistveno okrepi. Poleg sredstev za zeleni prehod pa vidi možnosti tudi v krčenju ožje državne uprave, konkretno ga je zmotilo število zaposlenih v ministrstvu za solidarno prihodnost.
Glede navedb o kupovanju opreme za dvojno rabo, torej obrambne in civilne namene pa je izpostavil, da dvonamenskost lahko velja le za del opreme. "Ne morete pa imeti dvonamenskega tanka, dvonamenske protiletalske rakete, dvonamenskih granat, dvonamenskih topov ... To so pa stvari, ki največ stanejo, tako ne verjemite preveč tem blefom," je dodal.
Kritičen pa je bil tudi do izjav Levice o tem, da bi lahko s tem izigrali diktat po višjih sredstvih.
V Svobodi so se na mnenje premierja Roberta Goloba glede zvišanja izdatkov za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) še pred letom 2030 odzvali z besedami, da bo povečevanje sredstev očitno treba pohitriti. Na kakšen način naj bi se to zgodilo, pa ta trenutek še ni odločeno, je dejal poslanec Svobode Martin Premk. "Tako ali tako bi morali na dva odstotka BDP priti do leta 2030," je spomnil.
Levica: Napovedi o hitrejšem višanju obrambnih izdatkov preuranjene
V koalicijski Levici menijo, da so napovedi o tem, da bo morala Slovenija izdatke za obrambo na dva odstotka BDP zvišati pred letom 2030, "definitivno preuranjene". Ocenjujejo, da tako Bruselj kot večina evropskih držav trenutno "brezglavo leta levo in desno", ker ob pomanjkanju "tradicionalnega velikega zaveznika ZDA" Evropa ne ve natančno, kaj narediti. "Smo pred resno prelomnico, ki po oceni naše stranke ni toliko obrambno-varnostna, ampak bolj v smislu tega, kako se bo svet razvijal v naslednjih letih," je ob robu seje DZ danes dejal vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec.
"Ne glede na to, kar vsi govorijo, smo pred dilemo maslo in topovi. Stališče Levice je jasno, maslo ima prednost pred topovi," je izpostavil. Za EU bi bil tako po njegovih besedah bolj smiselni pogovori o strateški viziji vzpostavitve lastne zunanje politike, deloma tudi obrambne. "Ampak to je vprašanje, ki je povezano tudi s tem, da ne moremo ostati več v zvezi Nato, ki je agent ameriških interesov in kot tak ne bo nikoli garancija za evropsko varnost," so prepričani v Levici.
Po njegovih besedah je tako vsak cent, vsak evro, ki gre v "nakup štirikolesnikov, šestkolesnikov, osemkolesnikov ali raket iz Izraela", denar, ki zmanjka nekje druge v blagajni. Računice o višanju obrambnih izdatkov po njegovi oceni ni možno izpeljati brez krčenja sredstev na ostalih resorjih in so zato nesprejemljive. Razlog za aktualno situacijo pa je prav pomanjkanje refleksije, da orožje ni tisto, ki bo zagotovilo svobodo in varnost, temveč so to socialne politike, stanovanja za mlade, dostopno in učinkovito zdravstvo, je naštel.
Levica bo tako nasprotovala povečanju izdatkov za "agresivne vojaške tehnike", lahko pa bi pristali na dvonamenske nakupe. "To je eden od načinov, na katerega bi lahko, če nekoliko grdo rečem, izigrali te zahteve. Če bo odločitev oziroma če bo ta prisila, da mora Slovenija povišati obrambne izdatke v nekem krajšem času, je morda to rešitev, hkrati pa pomagamo infrastrukturi naše države, ki bo na koncu služila tudi državljankam in državljanom," je napovedal Vatovec.
V dopoldanskem sporočilu za javnost je stranka izrazila ostro nasprotovanje predlogu SDS, da bi sredstva za obrambo povečali na račun financiranja nevladnih organizacij. Kot so izpostavili, nevladne organizacije skrbijo za socialno pravičnost, okolje, kulturo in človekove pravice. "To je nevaren in škodljiv predlog, ki ne bo povečal varnosti, ampak bo uničil podporo ranljivim skupinam in civilni družbi," so prepričani. Vatovec pa v izjavi tak predlog označil za neumen. "Tudi če bi nevladne organizacije dobivale toliko denarja, kot trdi SDS, to še zdaleč ni dovolj, da se približamo 400 milijonom," je dejal.
SD: "Teh sredstev ni tako hitro in enostavno najtii"
V SD menijo, da je treba biti zelo previden pri tem, od kje bodo vzeli ta sredstva. Po navedbah poslanca SD Damijana Bezjaka Zrima bo mogoče dati končni odgovor na Golobove besede po dogovoru voditeljev držav v Bruslju.
Bezjak Zrim je v izjavi novinarjem opozoril, da so se varnostne razmere z novo administracijo v ZDA spremenile, česar se zavedajo tako politiki v Sloveniji kot v EU. Glede sredstev za obrambo pa je treba po njegovem mnenju iskati skupni jezik tako znotraj koalicije kot znotraj celega DZ. Spomnil pa je, da približno en odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) pomeni znesek v višini do 700 milijonov evrov.
"Trenutno se zavedamo, da teh sredstev ni tako hitro in enostavno najti, imamo pa tudi druge programe iz Slovenije, ki jih je treba financirati," je spomnil. Glede na to bo tukaj moralo priti do širšega političnega dogovora, je sklenil.
NSi: Dvig obrambnih izdatkov da in to premišljeno
NSi podpira dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP pred letom 2030, mora pa ta biti premišljen. Po njihovem mnenju sicer dileme "topovi ali maslo" ni, sposobna vlada zna najti denar, zna prihraniti. Če Slovenija pri dvigu obrambnega proračuna ne bo sledila drugim državam, bo politično, gospodarsko in varnostno ostala sama, menijo.
"Najprej lahko rečem dobro jutro, spoštovani predsednik vlade," je odzivu na izjavo Goloba dejal vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj. Cilj dviga obrambnih proračunov je bil namreč v okviru zavezništva Nata dogovorjen že pred leti, je spomnil. "Večinoma levosredinske vlade žal tega cilja niso jemale resno, tudi sedanja vlada ga ni, največkrat zaradi blokade stranke Levica, ki je vedno ustavila ta razmišljanja in dogovore," je prepričan.
Po njegovih besedah je NSi zavezana takšnim dogovorom in vztrajajo pri trditvi, da varnost ni zastonj. Cigler Kralj je sicer izpostavil, da pri dvigu obrambnih izdatkov ne gre le za nakupovanje opreme in izpolnjevanje zaveze o oblikovanju srednje bataljonske skupine, pač tudi možnost dvojne uporabe.
Dodatna sredstva se po oceni NSi da poiskati, rezerv je še kar nekaj, med drugim tudi v evropskih sredstvih, menijo. "Tudi Evropska unija je pripravljena zrahljati svoja proračunska pravila, temu smo bili že priča v času covida-19 in mislim, da je takrat Slovenija pod eno drugo desnosredinsko vlado, v kateri je sodelovala tudi NSi, to zelo dobro izkoristila," je izpostavil Cigler Kralj.
Rezerve v NSi vidijo tudi pri "razraščeni birokraciji", državni upravi in financiranju "predvsem radikalno levih nevladnih organizacij". "Brez osnovne varnosti ni niti dobro delujočega gospodarstva, niti zdravstva, niti sociale, ničesar," je še poudaril šef poslancev NSi. Tako je po njihovem mnenju dilema "topovi ali maslo", orožje ali bolnišnice lažna. "Sposobna politika zna najti denar drugje, zna prihraniti, zna zagotoviti vitkejšo državo," je dejal.
Kaj pa napotitev slovenskih vojakov v Ukrajino?
Slovenija je pri vzdrževanju miru v Ukrajini pripravljena sodelovati zgolj v okviru Združenih narodov, je povedal Golob. Poudaril je, da Slovenija ne bo sodelovala v morebitni koaliciji držav, ki bi skupaj prispevale k ohranjanju miru. "Slovenija ne sodeluje v nobeni koaliciji voljnih in tudi ne bo sodelovala v koaliciji voljnih. Bomo pa, če bo stvar koordinirana skozi uradne institucije, kot so Združeni narodi, resno razmislili o sodelovanju pri vzdrževanju miru," je v Bruslju povedal premier. Vloga in mandat ZN sta namreč vedno jasno in demokratično določena, je še poudaril.
Glede napotitve slovenskih vojakov v Ukrajino zgolj v okviru mirovne misije Združenih narodov je Cigler Kralj dejal le, da želi biti NSi korekten, sodelovalen element v misijah v okviru zavezništev. "Če bi tudi slovensko javno mnenje, ali pa bomo rekli slovenski politični prostor, odločilo, da na tak način lahko Slovenija največ prispeva, potem je seveda to tudi smiselno," je še ocenil Cigler Kralj.
Glede pogovorov o končanju vojne v Ukrajini med Rusijo in ZDA je Golob dejal, da pozdravlja "vse napore za dosego najprej prekinitve ognja in nato miru na vseh vojnih območjih po svetu". "Vendar pa takšne hitre rešitve včasih ne prinesejo trajnega miru," je povedal Golob. Poudaril je še, da bo Evropa ključna za to, da bi zagotovili trajen mir v Ukrajini.
Voditelji držav članic unije, ki se jim je ob začetku zasedanja pridružil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, o nadaljnji podpori Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo razpravljajo, potem so ZDA pod vodstvom novega predsednika Donalda Trumpa spremenile pristop do vojne. Med drugim so z Rusijo začele pogovore o končanju vojne in začasno ustavile vojaško pomoč Ukrajini.
Moj predlog . Naredite zopet TO in v spiske vpišite pol miljona vojakov . Z največjo vojno silo v ljudstvu , se nas nobeden sploh ne bo upal niti vprašati , kolk ste pa za orožje dal . Orožje si… ...prikaži več pa lahko kupi vsak Slovenc sam , če ste že na knap z denarjem . Jaz dam za M76 CZ TAKOJ DNAR . Evo sem jo sam tud našel : https://www.proarmis.si/orozje/rabljeno-orozje/zastava-m76
Preko Orbana pa drži tudi zvezo s Putinom, ta prerok, potnik v krogu.
Janša zahteva, da ostane denar za nakup še enega vodnega topa in zaloge solzivca. Preroško!