V poslanski skupini SNS ostro nasprotujejo "velikodušni" pomoči Slovenije Grčiji, medtem ko se Slovenija sama sooča s proračunskim primanjkljajem in povečanjem javnega dolga. Da bo pomoč še dodatno obremenila javne finance, pa se strinjajo tudi v SLS.
Bomo sploh še videli ta denar?
Poslanci SNS se sprašujejo tudi, kdo bo plačal obveznosti namesto Grčije, ki tega ne bo sposobna oziroma ne bo hotela. V SNS ocenjujejo, da pomoč Grčiji ne bo pomagala, saj gre za reševanje najbogatejših Grkov, ki so svoja sredstva vložili v grške državne obveznice, ki jim bo zaradi finančne injekcije držav EU porasla vrednost in praktično ne bodo izgubili niti centa. "Verjetno pa se bodo ob tem omastili tudi določeni politiki iz EU," menijo v poslanski skupini.
Obenem pa se v PS sprašuejo, zakaj se Slovenija ni zoperstavila EU, kot je to storil slovaški premier, in zakaj slovenska vlada pristaja na vsak diktat EU. Prepričani so tudi, da EU ne bi na tak način pomagala Sloveniji, če bi bila ta v enakem položaju kot Grčija.
Janša: goljufe izključiti
Ukrep pomoči Grčiji je po ocenah predsednika SDS Janeza Janše krivičen in neučinkovit. Po njegovem mnenju je edina rešitev sprememba pogodbe, na podlagi katere je nastalo območje evra. Ta bi morala omogočati avtomatsko izločitev članice, ki zavestno goljufa ali ne izpolnjuje pogojev za vstop v evroobmočje.
Brez ukrepov ni solidarnosti
Da je Grčija do pomoči upravičena šele, ko bo začela izvajati varčevalne ukrepe, menijo tudi v SLS. Predsednik stranke Radovan Žerjav poudarja, da so si za ta položaj krivi Grki sami, in dodaja, da če Grčija ne namerava takoj ukrepati in zajeziti vandalizma, potem je bolje teh 384 milijonov evrov porabiti za pomoč slovenskemu gospodarstvu.
V stranki edino možnost za izplačilo te pomoči vidijo v novem zadolževanju, kar pa je pri trenutnem proračunskem primanjkljaju in naraščajočem dolgu nesprejemljivo. Zato pozivajo vlado, naj raje okrni stroške državne uprave za desetino in v primeru pomoči Grčiji pripravi natančno poročilo, od kod so sredstva prišla, pod kakšnimi pogoji in kaj to pomeni za državno blagajno.
Najprej temeljit razmislek
V PS Zares pa pozivajo k temeljitemu razmisleku, saj "bo pomoč Grčiji za nas velik zalogaj, saj gre za znaten delež državnega proračuna''.
''Zato bi bilo smiselno, da Slovenija pri tem ne hiti in to ne le zaradi dejstva, da bomo imeli težave z zagotavljanjem ustreznih virov, temveč tudi zaradi dejstva, da nismo prepričani, da je dogovor zgolj finančnih ministrov držav članic evroobmočja zadostna varovalka za reševanje težav Grčije oziroma izpolnitev njenih obvez,'' so sporočili iz Zaresa. Pomisleke imajo tudi glede načina zagotavljanja sredstev.
Dodatno zadolževanje Slovenije pa se jim zdi vseeno boljša rešitev kot pa prerazporejanje v državnem proračunu.