Rezultat dolgoletnega razvajanja maminih sinčkov in očkovih deklic je na dlani. Imamo generacijo nesamostojnih mladih odraslih, ki so jih ustvarili v vato zavijajoči starši. V odraslo dobo podaljšani otročiči, nekateri z lastnimi dohodki, z veseljem uporabljajo hotel mama in banko očka ter ostajajo prijetno odvisni.
Tako je podatke Eurostata, da se med državami Evropske unije, v katerih največ mladih odraslih še živi pri starših, Slovenija
uvršča na drugo mesto, komentiral psiholog Matic Munc. V Sloveniji je leta 2008 pri starših živelo 38 odstotkov žensk in 60 odstotkov moških, starih od 25 do 34 let, smo pisali včeraj. Najmanj mladih je doma na Danskem.
Ključen vir socialne opore
“Razlogi za tako stanje so kompleksni, tako ekonomski in stanovanjski kot kulturni,” je ocenila socialna psihologinja in komunikologinja Metka Kuhar. Pri nas so družinska omrežja ključen vir socialne opore.
“V zadnjih dveh desetletjih, ko se zaposlitve in sploh življenjski poteki lahko izrazito negotovi, stopi vsa družina skupaj, da bi mlademu zagotovila čim ugodnejši življenjski položaj,” je pojasnila.
Na Danskem so pri tej starosti doma le trije odstotki moških.
Po njenih besedah se to za zdaj počne s podaljševanjem izobraževanja in daljšanjem prebivanja pri starših.
Zlahka do stanovanja
“Selitev od staršev in oblikovanje lastnega gospodinjstva sta ekonomsko breme,” je dejal sociolog Matej Makarovič. Slovenci si to težje privoščimo kot Danci.
“Pri dosegljivosti nepremičnin je pri nas očitna precejšnja nesimetrija, saj so starejše generacije razmeroma zlahka kupile nepremičnine, ki so pogosto večje od potreb,” je razložil.
Slovence pa po njegovih besedah tudi na kulturni ravni zaznamuje prevzetost nad mogočno lastniško nepremičnino, ki mora biti uporabna za več zaporednih generacij.
