Gasilska brigada Ljubljana se je za razliko od naših pričakovanj na četrtkov dopoldan, ko smo bili dogovorjeni za intervju, šele dobro prebujala. Prizori hitrega in pestrega dogajanja, ki smo jih vajeni iz gasilskih filmov in nanizank, se tudi v normalnih okoliščinah precej razlikujejo od realnosti, omeni naš sogovornik Klemen Kužnik.
"Hollywood in pritegnitev občinstva naredita svoje. Ob večini tovrstnih filmov se zgolj nasmehnem, saj po navadi ne ponazarjajo resničnega dogajanja," pove Kužnik – vodja gasilske skupine, ki je na glavni Gasilski brigadi Ljubljana zaposlen že dobrih 14 let, medtem ko se nahajamo v garaži, kjer se 'akcija' ob intervencijah začne.
"Gasilec mora biti srčen pa trčen obenem. Če povem v prispodobi; vsi bežijo iz goreče stavbe, mi pa drvimo noter, ostali se rešujejo, evakuirajo, mi pa rinemo v težave. Ta poklic ti da samospoštovanje in spoštovanje do sočloveka. Nauči te dati del sebe in ga nuditi drugim" pove sogovornik. Za (profesionalno) opravljanje poklica gasilca se je odločil sredi noči leta 2006 po uspešno opravljeni intervenciji velikega požara na Krasu, ko je bil še član enega izmed prostovoljnih gasilskih društev.
Več poudarka na zdravstveni varnosti
Delo gasilcev se razen novih varnostnih predpisov med epidemijo ni bistveno spremenilo, intervencij imajo celo manj. Teh je 5-6 dnevno, saj se pozna, da je večina ljudi doma, zaradi policijske ure je manj tudi nočnih prometnih nesreč. Sogovornik opaža, da so ljudje vedno bolj pozorni in osveščeni na področju ravnanja z odprtim ognjem.
Epidemija je na njihovo delo najbolj posegla z vidika medsebojnega druženja, ki je v teh pogojih strogo omejeno na delovni čas. V sklopu tega ves čas ohranjajo varnostno razdaljo in na sebi nosijo masko.
Pogreša druženje s sodelavci, saj so ekipe posameznih izmen kot družina, vsaka popolnoma drugačna od druge, a z istim poslanstvom. Timski duh je za opravljanje tovrstnega poklica nujen, razlaga sogovornik: "Naš poklic zahteva nekoga, ki ni zaprt vase, saj ta ne bo dolgo zdržal. Gre za prevelik pritisk. Začetniki so pri nas deležni krsta, tako jih na primer zalijemo z vedrom vode, medtem ko si ogledujejo opremo. Vode se ne smeš bati, saj je tvoje glavno orožje. Tako izgleda začetek, ko prideš v ekipo, v kateri se skozi leta kališ. Med nami mora vladati visoka stopnja zaupanja."
Dobre volje jim na delovnem mestu ne manjka, tudi nedolžne potegavščine, ko drug drugemu zamenjajo čevlje, niso redke. A tako je vse do trenutka, ko nastopijo resne intervencije in mora biti glava na mestu. Vožnja na prizorišče hujših prometnih nesreč po navadi poteka v tišini.
"Hujše prometne nesreče, v katerih je vključenih več vozil in ko je na primer ukleščen otrok, streznijo vsakogar. Tudi tistega, ki nima družine. V glavi se ti vrti film, grozljivka, in po tihem upaš, da je z otroki vse v redu. Najhuje je, ko vidiš prazen otroški sedež. Oseba, ki je vozila, je nezavestna, se pravi hudo poškodovana, hitro jo moramo izrezati iz vozila in čim hitreje napotiti na urgenco. Ob tem pa niti ne vemo, ali je udeležen tudi otrok. Zato je nujno vse dobro pregledati."
"Ko imaš intervju, pa se 'pokrov do greznice' ponovno odpre"
Praksa ga je z leti utrdila, kljub vsemu so se mu nekateri (hudi) dogodki s terena vtisnili globoko v spomin in jih pogosto podoživi: "Taki dogodki terjajo svoj čas. Ko imaš intervju, pa se 'pokrov do greznice' ponovno odpre."
Praksa je pripomogla tudi k temu, da na terenu z leti deluje bolj premišljeno. Če ga je v preteklosti dostikrat vodila 'korajža', se sedaj raje zanaša na razum: "V situacijo ne vstopaš brezglavo, ampak upoštevaš vse, za katere si odgovoren. Tudi družino, ki te čaka doma. Ko odločaš, ali bomo vstopili v prostor ali ne, in kakšen postopek oziroma potek reševanja bomo izbrali, ukrepaš bolj premišljeno."
Čeprav je to izjemno težko, morajo gasilci med intervencijo dogodke iz osebnega življenja pustiti ob strani. V nasprotnem primeru lahko vplivajo na kvaliteto njihovega posredovanja. "Moraš odmisliti. Že avto, ki ga voziš, oblačila, copati, ali pa npr. ženin parfum v tebi vzbudijo določene občutke. Nate vpliva recimo že podobna starost otroka, ki je udeležen v nesreči. Vendar za razmišljanje ni časa, saj boš prej storil napako, ker ne boš v celoti osredotočen. Kilometrina, intervencije in izobraževanja naredijo svoje v boju s tem."
Odzvati se morajo vsakemu klicu, tudi odklepanju lisic
K temu, da se vsak dan znova rad vrača v službo, pa zagotovo pripomorejo tudi smešne anekdote, ki se jih je v letih zaposlitve nabralo že za cel roman.
"Ob peti uri zjutraj sem moral recimo odpirati lisice. Ker sem videl, da so kvalitetne, sem rekel dedcu: 'Si pa kar dobre lisice kupil, ali si policaj?' Odgovorila mi je njegova partnerica: 'Ne, ne, kupil mi jih je fant, ki je na misiji.' Aja, vojak, sem pomislil. A tale tukaj je pa serviser," se zabavnih peripetij v smehu spominja Kužnik.
In hitro navrže še eno: "Dogaja se vse sorte, vsi smo ljudje. Ko sredi noči izbruhne požar marsikdo prileti ven pomanjkljivo oblečen."
Čeprav je njihovo delo v javnosti cenjeno, pa se rado zgodi, da jih kdo pokliče tudi zato, da si malo popestri svoj čas. Že dispečer jih opozori na "sumljive" namene klicatelja, a po dolžnosti se morajo odzvati na vsak klic.
"Recimo dobimo klic, da nekomu v stanovanju pušča voda. Potem pa pridemo na lice mesta, kjer je moč opaziti zgolj rjav madež ter nekaj kapljic. In taka zadeva se dogaja ob dveh zjutraj. Seveda preverimo koliko časa pušča in oseba odgovori, da že približno 14 dni, ampak da je zdaj začelo resno kapljati. Takega bi najraje nekam poslal," nekoliko manj zabavne prigode s terena z nami še podeli poklicni gasilec.
