Furs svari, takšno početje lahko pomeni davčno utajo

Finančna uprava RS opozarja državljane k pazljivosti pri odpiranju podjetij v Bosni in Hercegovini (BiH). "Posameznik, ki se odloči za odprtje podjetja v Bosni in Hercegovini (BiH), se mora prepričati, da ne sodeluje v davčni utaji. Davčni svetovalci pogosto prepričujejo, da gre zgolj za davčno optimizacijo, finančna uprava pa ugotavlja, da temu ni tako. Posledica za posameznika in podjetje je obdavčitev z visokimi obrestmi, globa, v določenih primerih pa gre lahko tudi za kaznivo dejanje," opozarjaj pristojni. 

V zadnjih letih narašča število primerov ponujanja storitev odprtja podjetij v BiH s strani različnih davčnih svetovalcev. "Običajno gre za celovito storitev, s pripravo akta o ustanovitvi, overitvijo dokumentov, registracijo na sodišču, odprtjem poslovnega računa na banki, pridobitvijo davčne številke podjetja, najemom poslovnega prostora in ureditvijo sedeža podjetja, prijavo začasnega prebivališča, pridobitvijo delovnega dovoljenja, in drugimi poslovnimi aktivnostmi. Pri tem pogosto poudarjajo, da je za to potreben obisk v BiH le enkrat. V medijskem prostoru so v zadnjem času pogosti oglasi Roka Snežiča in podjetja Snežič davčni inženiring d.o.o., na spletu (in v medijih) pa je mogoče zaslediti več takšnih ponudb davčnih svetovalcev, kot na primer: www.agencijaspin.si, www.lerona.si, www.snezic.si, www.spinosa.si, www.vizija-racunovodstvo.si in tako dalje," sporoča FURS.

"Odprtje podjetja v BiH davčni svetovalci prikazujejo kot davčno optimizacijo, torej zakonsko dopustno ravnanje, ki omogoča davčne prihranke. Do davčnih prihrankov pride predvsem zaradi razlike v zakonski obdavčitvi v BiH, ki naj bi bila ugodnejša kot v Sloveniji, in sicer zaradi nižjega davka na dobiček (10 %) in DDV-ja (17 %), v BiH pa niso obdavčene dividende, vozila in plovila," dodajajo. 

Ustanavljanje podjetij izven meja Slovenije samo po sebi ni sporno, a to velja le "kadar imajo takšna podjetja dejansko ekonomsko vsebino za opravljanje dejavnosti, torej imajo ustrezna sredstva za opravljanje dejavnosti: poslovni prostor, opremo, zaposlene in tako dalje. Bistveno je, da družba dejansko opravlja dejavnost, in da so storitve res opravljene".

V nasprotnem primeru gre za agresivno davčno planiranje, ki lahko vodi tudi v davčno utajo. Do tega pogosto pride v primerih slamnatih družb, torej podjetij, ki obstajajo le na papirju, glavni razlog za njihov obstoj pa je "davčni prihranek".

"Slovenska podjetja, ki razmišljajo o uporabi storitev zgoraj navedenih svetovalcev in posledično o odprtju podjetja izven Slovenije, se morajo zavedati, da brez hkratne temeljite spremembe načina svojega poslovanja, ne morejo doseči davčnih učinkov, v nasprotnem primeru pa sprejemajo visoko tveganje kršitev davčnih predpisov."

V takšnih primerih se posameznik znajde v shemi agresivnega davčnega planiranja, ki predstavlja nedovoljeno davčno izogibanje tako s strani podjetja kot tudi s strani posameznika.

Profimedia

Primeri agresivnega davčnega planiranja

Primer 1: Posameznik ustanovi podjetje v BiH, ki ima sredstva za opravljanje storitev in te tudi dejansko (ne zgolj fiktivno) opravlja, vendar zgolj oziroma večinoma na ozemlju Republike Slovenije. Podjetje se v praksi obnaša, kot bi bilo slovensko podjetje, s to razliko, da so prihodki nakazani na plačilni račun BiH podjetja. Za takšne primere zakonodaja, ob upoštevanju konkretnih objektivnih okoliščin, takšno pravno osebo šteje za rezidenta Republike Slovenije, kar pomeni, da ima enake obveznosti kot slovenska pravna oseba ter je dolžna plačevati davke skladno s slovensko zakonodajo.

Primer 2: Posameznik ustanovi podjetje v BiH, ki predstavlja slamnato družbo. Takšno podjetje nato sodeluje s slovenskim podjetjem in mu za svoje storitve izda račune. Slovensko podjetje račun plača in ga vključi med svoje stroške. Ker pa storitve dejansko niso bile opravljene, so računi fiktivni, slovenska pravna oseba pa ni upravičena do upoštevanja teh stroškov med davčno priznanimi odhodki, in se ji naloži ustrezno plačilo davkov.

V prvem in drugem primeru je denar "kanaliziran" na plačilni račun družbe v BiH in z njim na koncu razpolagajo slovenski posamezniki, kar ima za posledico davčno obveznost posameznika.

Primer 3: Posameznik se oglasi v državi, kjer ima podjetje iz BiH plačilni račun, in iz njega dvigne denarna sredstva. Nato razpolaga z njimi prosto, brez priglasitve dohodka davčnemu organu.

Primer 4: Posameznik razpolaga s plačilno kartico podjetja v BiH in z njo plačuje zasebno porabo. Teh sredstev ne priglasi davčnemu organu.

"Opozarjamo, da je rezident Slovenije zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije. Gre za obdavčenje po svetovnem dohodku," pojasnjujejo na finančni upravi.

Primer 5: Posameznik uvozi vozilo iz Nemčije v BiH in ga registrira na podjetje. To vozilo nato uporablja z BiH tablicami zgolj za zasebne namene v Sloveniji. Tako se posameznik želi izogniti plačilu davka v Sloveniji. Ker morajo biti takšna vozila registrirana v Sloveniji, kjer morajo biti plačane tudi vse dajatve (carina in davek), so takšni primeri predmet postopka pred Finančno upravo.

Saša Despot

Kršitelje čaka kazen

Vse zgoraj navedeno so primeri nezakonitega poslovanja podjetja in ravnanje posameznika, ki se presoja v davčnem nadzoru. Če je pri tem ugotovljena kršitev, mora kršitelj plačati utajeni davek in dodatnih 7 odstotkov obresti. V primeru prekrška se kršitelju izreče tudi prekrškovna sankcija. Če so izpolnjeni znaki kaznivega dejanja davčne zatajitve ali ponarejanja listin, se vodi tudi kazenski postopek.

"Učinkovitost mednarodne izmenjave podatkov vsako leto narašča, kar zmanjšuje možnosti, da davčni organ ne bi imel dostopa do določenih podatkov. Izmenjava podatkov o podjetjih v BiH, njihovem poslovanju, transakcijskih računih in drugih pomembnih podatkih, je med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino urejena v okviru bilateralnih ali multilateralnih konvencij, in se ažurno izvaja. Tako lahko Finančna uprava morebitna davčna izogibanja pravočasno zazna in sproži postopke zoper kršitelje," sporoča finančna uprava.

Ustanavljanje podjetij v BiH po temelju ni drugačno od ustanovitve podjetij v drugih državah, zato opisane davčne sheme in postopanje davčnega organa veljajo tudi za primere ustanavljanja družb v drugih državah (na primer Ciper, Lihtenštajn, Srbija, Luksemburg, Švica).

Pozorni na podjetja, ki so ustanovljena v BiH

Finančna uprava je pozorna na podjetja ustanovljena v BiH in mogoče zlorabe. Pozorni so tako na zlorabe z vidika pravilne obdavčitve poslovnih subjektov kot tudi pravilne obdavčitve posameznikov, ki so v ozadju celotne sheme in so se dejansko okoristile s spornimi transakcijami. "Predlagamo, da oglaševanim shemam davčnih svetovalcev ne nasedate, v primeru nejasnosti ali gre res za zakonito poslovanje, pa se lahko z vprašanjem obrnete na Finančno upravo," svetujejo. 

Hkrati pa pozivajo tudi ponudnike oglaševalskega prostora, da "pomagajo zaščititi potrošnike in ne sodelujejo pri omogočanju oglaševanja opisanih spornih praks ter posledičnem oškodovanju slovenskega proračuna".

dezurni@styria-media.si