Slovenija na področju boja proti davčnim goljufijam in neizpolnjevanju davčnih obveznosti zavzema aktivno vlogo. Pri tem je po besedah ministrstva za finance (MF) ključnega pomena sodelovanje med državami, pri čemer se kot pomembno orodje držav za krepitev pravilne izpolnitve davčnih obveznosti kaže avtomatična izmenjava informacij s področja obdavčevanja.
"Slovenija izmenjuje informacije o davčnih zadevah na podlagi neposredno veljavnih in v nacionalno zakonodajo implementiranih EU pravnih instrumentov ter sklenjenih mednarodnih pogodb," so pojasnili in dodali, da je ključen instrument boja proti takšnim zlorabam aktivna in hitra izmenjava informacij med zainteresiranimi državami.
Dva nadzora, 80 milijonov dodatnih obveznosti
"Finančna uprava po eni strani tekoče zagotavlja visoko kakovostne informacije drugim pristojnim organom, po drugi strani pa pridobiva informacije iz tujine, ki jih uporabi pri izvajanju inšpekcijskih nadzorov. Zaradi varovanja davčne tajnosti ne moremo poročati o konkretnih primerih, lahko pa povemo, da sta z odlivi sredstev v davčne oaze povezana dva projekta nadzora: davčne oaze in ciljno usmerjeni nadzori prijave premoženja. V prvem primeru je FURS v letih 2011 do 2015 opravil 942 nadzorov in dodatno odmeril za 24 mio € dodatnih obveznosti, v primeru prijav premoženja pa je bilo v obdobju od 2009 do 2015 opravljenih 377 nadzorov in odmerjenih za 62,4 mio € dodatnih obveznosti. Gre za strokovno zelo zahtevne primere, ki se obravnavajo dalj časa, pomemben pa je podatek da so na področju prijave premoženja sodišča ugotovitvam davčnega organa pritrdila, razen v enem primeru, kjer se mora postopek ponoviti zaradi bistvenih kršitev pravil postopka upravnega spora," so povedali na MF.
Z nadzornimi ukrepi je Slovenija tudi na področju preprečevanja pranja denarja dosegla dober rezultat, saj je po mednarodnih analizah država, kjer je tveganje za pranje denarja med najnižjimi.
Na strani Urada za preprečevanje pranja denarja so objavljeni seznami držav, v zvezi s katerimi obstaja vsaj večja verjetnost za pranje denarja ali financiranje terorizma. Seznam je sestavljen na podlagi ugotovitev ali seznamov, ki jih objavljajo mednarodne institucije, kot so Mednarodni denarni sklad, OECD in Moneyval. Ob tem poudarjajo, da se je seznam od 18. oktobra 2011 spremenil 18-krat. "Nekatere države so bile s seznama umaknjene, nekatere dodane, trenutno veljavni seznam iz januarja 2015 je razviden na spletni strani urada."
Ravno tako kot je carina za vse ostale izdelke bi morala biti carina za denar. Simpl.