Kot je povedal odvetnik zakoncev Šilih Bojan Grubar, je veliki senat v celoti potrdil sodbo sodišča na prvi stopnji. Hkrati je ob današnji odločitvi izrazil "ogorčenje in sramoto", ker morajo slovenski državljani iskati pravico na sodišču v Strasbourgu "kot hlapec Jernej". Dodal je, da je resnično ogorčen nad tem, da se je Republika Slovenija pritožila zoper odločitev, ki je bila popolnoma jasna. In sporočilo sodišča je, da v Sloveniji nimamo neodvisnega sistema za ugotavljanje napak v zdravstvu.

Zdravniška zbornica primera ni obravnavala

Tiskovni predstavnik zbornice Valentin Hajdinjak je povedal da Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) primera Gregorja Šiliha ni obravnavala, ker za to takrat ni imela pravne podlage. Primer je zato bil ves čas na strani države in sodstva, čemur na zbornici niso oporekali. Pravilnik, ki jim to omogoča, so sprejeli leta 1994.

Državna pravobranilka Tjaša Mihelič Žitko pa je povedala, da je sodba presenečenje. "Pomeni namreč velik preobrat glede na dosedanjo sodno prakso sodišča v zvezi s časovno pristojnostjo za presojo procesnega vidika pravice do življenja. Po dosedanji sodni praksi je namreč veljalo, da takšna odločitev pomeni vzpostavitev retroaktivne veljave konvencije, kar po splošnih načelih mednarodnega prava ni dopustno," je pojasnila. Sodba je po njenih besedah res mejnik za to vprašanje in preučitev argumentov, ki so sodišče pripeljali do takšne odločitve, bo po njenem mnenju zagotovo zelo zanimiva. Na vprašanje, ali morda načrtujejo nove korake, je dejala, da je zadeva končana. "To je zaključeno s tem postopkom," je odgovorila.

Franja in Ivan Šilih sta tožbo na sodišče v Strasbourgu vložila 19. maja 2001, ker je bil po njuni oceni slovenski pravosodni sistem neučinkovit pri ugotavljanju odgovornosti za smrt njunega sina v bolnišnici leta 1993. Kot je nato 28. junija 2007 presodilo sodišče, je Slovenija v primeru Šilih kršila drugi člen evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (pravica do življenja), in sicer zaradi pomanjkanja učinkovitih pravnih postopkov za določitev vzroka smrti in odgovornosti za smrt tožnikovega sina v bolnišnici. Sodišče je zakoncema tudi prisodilo 7540 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo, državi pa postavilo trimesečni rok za izplačilo odškodnine do 28. septembra 2007. Državno pravobranilstvo je dan pred iztekom tega roka, 27. septembra 2007, na sodišče v Strasbourgu vložilo zahtevo za vnovično obravnavo zadeve Šilih, tokrat pred velikim senatom.

Na državnem pravobranilstvu so tedaj pojasnili, da se je Slovenija odločila za vložitev zahteve za predložitev zadeve velikemu senatu, ker so ocenili, da je sodišče prevzelo pristojnost presojanja učinkovitosti sodnih postopkov, povezanih s smrtjo Gregorja Šiliha, še v času, ko evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Slovenije ni zavezovala. Slovenija je 14. maja 1993 postala članica Sveta Evrope (SE), 28. junija 1994 pa je ratificirala evropsko konvencijo o človekovih pravicah in priznala pravico posameznikov do pritožbe, navaja spletna stran informacijske pisarne SE v Ljubljani.