V Sloveniji je na današnji dan po podatkih Veterinarske uprave v Centralnem registru psov evidentiranih 932 nevarnih psov, med njimi tudi bulmastifi, pasma psov, ki so pred letom dni do smrti pogrizli svojega lastnika zdravnika Sašo Baričevića.
"Ostajamo zgroženi in globoko razočarani, da po letu dni od tragedije in več kot letu in pol od sporne vrnitve bulmastifov ni nikakršnega epiloga in nikakršnih preiskovalno-pravosodnih rezultatov," je v pismu med drugim še zapisal Radovan Žerjav iz SLS. Premierja tudi sprašuje, koliko dejstev je še treba ugotoviti, preden bodo na vladi začeli ocenjevati odgovornost.
"Menim, da je šlo v tem primeru za veliko podcenjevanje, kaj lahko storijo ti psi, in tudi za veliko precenjevanje lastnih sposobnosti. Menim, da je bil to glavni razlog za napad na lastnika. Ob številnih stikih, ki sem jih imel z zdravnikom Baričevičem in tudi njegovimi psi, sem lahko pričakoval, kaj se bo zgodilo ... in tudi velikokrat sem že povedal, da se sam pod nobenimi pogoji nikoli ne bi odločil za vrnitev psov nazaj lastniku," je za zurnal24.si dejal kinolog Jože Vidic. Odnos med zdravnikom in psi je sicer imel za "zelo čist", in kot je še dejal, niti v sanjah ni pričakoval, da gre za tako veliko povezanost med človekom in njegovimi psi.
Kdaj bo znan epilog tragedije?
"Mnoge pravne avtoritete te države so javno govorile, da je šlo v tej zgodbi marsikaj narobe in da so bile tudi protizakonitosti. Tako slovenska javnost kot SLS pričakujemo, da bodo pristojni preiskovalno-pravosodni organi vendarle prišli zadevam do dna. Jaz pa vas danes, spoštovani predsednik vlade, javno sprašujem: kaj ste s svojo avtoriteto in seveda v skladu s svojimi pristojnostmi storili, da se primer bulmastifi ne pomete pod preprogo, in kaj je z vašo lansko javno napovedjo oziroma obljubo, da bo v tem primeru šlo za disciplinsko odgovornost, ki jo bo določil novi kmetijski minister?" pa v javnem pismu premierja Boruta Pahorja sprašuje predsednik SLS Radovan Žerjav.
– službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica
izvajanja službene dolžnosti;
– psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označen
z opozorilnim znakom.
Nevarni so lastniki
"Nevarni so lastniki, po drugi strani pa tudi nekatere pasme, ki niso primerne za začetnike in jih je treba skrbno vzgojiti, tudi z nekaj kinološkega znanja in prakse, da lahko s takim psom shajajo," še meni Vidic. Nekatere pasme po njegovem mnenju tudi ne spadajo v mestno okolje, zato na splošno priproča, naj imajo ljudje v urbanem okolju manjšega psa, ki ne bo nevarnega zunanjega videza, da bi z njim ogrožali kakovost bivanja soljudi. "Z vsakim psom, ne glede na pasmo, pa se da mirno živeti, če ga ima v rokah pravi človek," še doda Vidic.
Pozorno z značajem psa
Pasme so različne, izpostavi Vidic, zato nikoli ne smemo podcenjevati značaja psa. Kot primer izpostavi pasmo doberman, ki slovi kot nevarna pasma z zelo močnim značajem. "Ne smemo se precenjevati in si reči, da bomo tega psa obvladali, saj je doberman pes, ki se nikoli ne bo povsem uklonil ter ne bo tako vodljiv in ubogljiv kot denimo nemški ovčar. Pasme so pač različne."
Previdno pri nakupu
Vsak pes je, poleg pasemskih značilnosti, nekaj posebnega, njegova vedenjska slika pa je proizvod okolja, še poudari Vidic. Vzgoja se začne že pri vzreditelju in se nadaljuje pri skrbniku. "Nikar naj nas ob nakupu ne premami moda ali zunanja podoba nekega psa. Poznati moramo njegove lastnosti in svoje možnosti za primerno vzgojo psa, torej ali imamo dovolj veliko stanovanje, dovolj prostega časa, pomembno pa je tudi okolje, v katerem živimo. Z vsakim psom, ne glede na velikost in pasmo, pa se je treba ukvarjati," je še pojasnil kinolog Vidic.
V tujini posebni davki in kazni za lastnike nevarnih psov
Zakonska ureditev lastništva psov, zlasti v tistem delu, kjer bi opredeljevali nevarne pse, zagotovo ni preprosta, kar dokazuje tudi dejstvo, da so zakonske rešitve po svetu povsem različne.
Nemčija ima denimo enoten državni zakon, zvezne dežele pa glede lastništva potencialno nevarnih pasem dodajajo svoja pravila.
V Hamburgu morajo tisti, ki želijo postati lastniki nevarnih psov – kamor so uvrstili pasme pitbul, ameriški staffordshirski terier, staffordshirski bulterier, bulterier in križance teh pasem –, pridobiti posebno dovoljenje. Ti psi morajo biti v javnosti nujno in vedno na vrvici ter z nagobčnikom. Njihovi lastniki morajo plačati tudi posebni davek – 600 evrov na leto. Če se lastnik ne drži zakona, ga lahko doleti kazen v višini 50 tisoč evrov.
Vsak takšen pes mora imeti tudi čip in sklenjeno posebno zavarovanje; v primeru napada bi izhajajoč iz te police napadeni človek lahko dobil tudi milijon evrov.
Prepovedane pasme
V nekaterih evropskih državah pa so določene pasme psov kar prepovedali. V Veliki Britaniji so tako prepovedani pitbuli, argentinska doga, brazilska fila in tosa inu, gre za v Sloveniji bolj ali manj neznano vrsto japonskega borilnega psa. Tudi na Danskem sta prepovedana pitbul in tosa inu ter celo vsi križanci s to pasmo, na Nizozemskem pa le pitbuli, medtem ko se morajo v Franciji lastniki teh posebej registrirati.
