Zaradi epidemije covida-19 so bili lani vzpostavljeni različni ukrepi, ki so posegli tudi na področje preskrbe s hrano in način prehranjevanja. Gospodinjstva so bila primorana spremeniti navade in odnos do hrane z več vidikov - od načrtovanja in nakupovanja hrane, priprave obrokov do odnosa do hrane, so zapisali na Inštitutu za nutricionistiko.
Spremembe inštitut beleži v okviru mednarodne raziskave Food-Covid-19, ki se je začela izvajati aprila lani, in sicer hkrati v številnih državah z uporabo primerljivih metod. Decembra je bila raziskava v Sloveniji ponovljena, pokazala pa je, da je bil vpliv drugega, jesensko-zimskega vala epidemije na prehranjevalne navade prebivalcev Slovenije manjši kot spomladi.
Približno petina udeležencev decembrske raziskave je poročala, da je vsaj en član njihovega gospodinjstva zbolel za covidom-19 ali pa je bil v izolaciji oz. karanteni. To dokazuje, da je bolezen prebivalce prizadela bistveno bolj kot aprila, ko je bil ta delež bistveno nižji (šest odstotkov). Opažen trend je skladen z epidemiološkimi podatki za Slovenijo.
"Zanimivo pa decembrski rezultati kljub temu kažejo na manjšo zaskrbljenost prebivalcev zaradi epidemije v primerljivi z aprilom, kar se odraža tudi na manj izrazitih spremembah nakupnih in prehranskih navad," je pojasnila Anita Kušar z inštituta. "Čeprav so decembra prebivalci poročali o višjem subjektovem tveganju za okužbo z novim korona virusom, se je zmanjšal njihov občutek, da bi se lahko okužili v trgovinah z živili. To je po eni strani verjetno povezano s poročano zelo dosledno uporabo zaščitnih mask, hkrati pa se je tudi bistveno zmanjšal občutek tveganja za okužbo s samimi živili oz. njihovo embalažo," je pojasnila.
Spremenilo se je tudi ravnanje z živili po nakupu. Če je preko 40 odstotkov udeležencev raziskave aprila navajalo čiščenje oz. dezinfekcijo embalaže živil po nakupu, se je tega decembra posluževalo le še 20 odstotkov udeležencev, je povedal Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. Spremembo na inštitutu povezujejo z novejšimi in v javnosti večkrat predstavljenimi dognanji, da ni dokazov, da bi živila predstavljala pomembno tveganje za okužbo z novim koronavirusum.
Tudi kupovanje večjih zalog hrane se je v drugem valu epidemije zmanjšalo, kar nakazuje na okrepljeno zaupanje potrošnikov v prehransko verigo, ki je bilo načeto ob začetku prvega vala epidemije. Decembra se je v primerjavi z aprilom obenem povsem samoizoliralo manj prebivalcev, bistveno manjši je bil tudi obseg dela od doma. "Če smo aprila poročali o skoraj 60 odstotkov zmanjšani uporabi živilskih trgovin v večjih nakupovalnih središčih, je bilo decembra to zmanjšanje že precej manj izraženo. Obseg naročanja živil na dom se je v primerjavi z aprilom zmanjšal, vendar je bil še vedno enkrat večji, kot pred epidemijo," je pojasnila Kušarjeva.
Do opaznih sprememb je prišlo tudi glede pogostosti in načrtovanja nakupovanja živil. Medtem ko so Slovenci pred epidemijo živila večinoma nakupovali večkrat tedensko, je postalo nakupovanje hrane v času prvega vala epidemije bolj skrbno načrtovana aktivnost, največkrat s pomočjo nakupovalnega seznama, in pretežno na tedenski ravni ali celo še manj pogosto. Decembra je bila pogostost kupovanja živil že opazno večja, a še vedno manjša kot pred epidemijo. Skrbnost načrtovanja nakupov živil se je zmanjšala, vendar je decembra 40 odstotkov udeležencev še vedno poročalo, da nakupovalni seznam uporabljajo pogosteje kot pred epidemijo.
Raziskava navaja še, da se nekatere navade potrošnikov utegnejo spremeniti tudi dolgoročno.
