Nekateri slovenski politiki so se že popolnoma udomačili v sferah spletne komunikacije, predvsem Twitterja in Facebooka. Na teh omrežjih se bo zagotovo bil tudi del predvolilne bitke.
Pa bo vse to prispevalo k razmahu elektronske demokracije v Sloveniji ali celo demokracije same? Domen Savič, soorganizator prve konference o elektronski demokraciji v Sloveniji E-dem 11, ki je včeraj potekala v Ljubljani, pravi: "Zadnji modni krik spletne politične komunikacije je Twitter, ki ga večina politikov uporablja zaradi generiranja tako imenovane 'lažne bližine', kjer z osebnimi profili dajejo vtis ljudskosti oziroma bližine volilni bazi, v veliki večini primerov pa gre bolj za dobro staro politično oglaševanje, kjer je pomembno samo to, da je politik prisoten na čim več mestih hkrati in mu tako ljudje težko 'ubežijo'." Dodaja, da so predvolilne kampanje slabe za zagon e-participatornih projektov.
Mini intervju: "Problematična je kakršnakoli participacija"
E-demokracija kot koncept, udejanjen v praksi, za posameznika pomeni lažje sodelovanje v političnih procesih. Po domače to pomeni, da lahko uporabnik s pomočjo računalnika in spleta bolj enostavno spremlja oziroma se udeležuje političnega dogajanja, ki bi se drugače zaradi geografskih oziroma časovnih omejitev dogajalo brez njega. Tako lahko s pomočjo spletnega foruma poda svoje mnenje, s pomočjo Twitterja kontaktira poslanca ali ministra na drugo. Ključna prednost je ravno ta, da s pomočjo tehnologije posamezniki sodelujejo v procesih in da to lahko počnejo efektivno.
Primeri dobre prakse v tujini in pri nas.
Skoraj vsaka država na svetu že razvija koncepte s področja e-demokracije, zelo odvisna pa je usmeritev posamezne regije. Američani imajo popolnoma drugačne razvojne strategije od Evropske unije, ki se spet razlikuje od Azije oziroma drugih delov sveta. Zelo dober primer na lokalni ravni je recimo Fix my street v Veliki Britaniji oziroma Servis48 ter Pobude meščanov v Celju in Ljubljani. Ti servisi na lokalni ravni omogočajo kvalitetno participacijo v soustvarjanju okolja posamezne občine in pripomorejo k temu, da uporabnik sodeluje in hkrati vidi rezultate sodelovanja.
Smo v Sloveniji kot družba pripravljeni na e-demokracijo ali smo še vedno preveč vpeti v bolj tradicionalne vzorce?
S pripravljenostjo na e-demokracijo je podobno kot s pripravljenostjo na klasično participacijo. V bistvu bi težko verjel, da na svetu obstaja družba, kjer imajo zelo visoko stopnjo politične participacije in hkrati zelo nizko stopnjo e-participacije. Bolj kot razlikovanje med tradicionalnimi in novimi vzorci participacije bi problematiziral kakršnokoli politično participacijo. Določeni ljudje namreč mislijo, da se da z e-demokracijo reševati krizo demokracije, pa to ni res. E-demokracija samo olajša procese, ki morajo v družbi že obstajati. Sama tehnologija nima nobene zveze s politiko.
