V državnem zboru (DZ) so s 46 glasovi za in šestimi proti potrdili novelo zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012. Novela predvideva zamik izplačila regresa v javnem sektorju za en mesec, in sicer z maja na junij. Regres v podjetjih, ki so v več kot četrtinski lasti države, pa do nadaljnjega ne bo smel preseči minimalne plače.
Po nujnem postopku so tudi sprejemali noveli zakonov o dohodnini in davku od dohodka pravnih oseb, ki naj bi omogočili zagon gospodarske rasti in katerih namen je razbremeniti gospodarstvo ter prispevati k zagonu gospodarske rasti. Poleg tega naj bi tujim vlagateljem dali signal, da je Slovenija država, v katero se izplača vlagati.
Regres omejen na 584 evrov neto
Predlog novele zakona o dohodnini pa je sprva predvideval spremembo trenutno zelo progresivne dohodninske lestvice v Sloveniji, in sicer tako, da bi se povišala davčna osnova za odmero dohodnine po najvišji, 41-odstotni davčni stopnji. A je matični odbor za finance in monetarno politiko v ponedeljek ta predlog z dopolnilom črtal iz zakona.
Predlog sprememb zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 pa ne glede na veljavne kolektivne pogodbe predvideva zamik izplačila regresa v javnem sektorju za en mesec, in sicer z maja na junij. Prav tako naj regres v podjetjih, ki so v več kot četrtinski lasti države, ne bi smel preseči minimalne plače oziroma 763 evrov bruto ali 584 evrov neto.
Prehitro sprejemanje
Ker zaradi nujnosti postopkov obravnave treh davčnih zakonov po besedah Janija Möderndorferja iz Pozitivne Slovenije (PS) ne morejo razviti "normalne diskusije, je nemogoče, da bi razpravljali o tem, kaj je prav in kaj ne". V PS menijo, da se obravnava treh davčnih zakonov prav danes ni zgodila naključno, ob čemer se Möderndorfer sprašuje, zakaj so se ti zakoni pojavili v DZ prav dan pred stavko v javnem sektorju.
Če se po njegovih besedah nekdo skriva za opravičilom, da bo ta nujni postopek pospešil razvoj gospodarstva, "bi lahko rekel, da bo naslednjič, ko bomo obravnavali zakone po nujnem postopku, to postala parlamentarna praksa". Dejstvo pa je, je na novinarski konferenci dejal vodja poslancev PS, da po "tekočem traku sprejemamo nekaj, na kar socialni partnerji sploh niso imeli možnosti vplivati", sploh pa po njegovem ne poslanci. Obstrukcija obravnave in sprejemanja zakonov je tako po njegovih besedah "samo eden od načinov, kako opozoriš vlado, ki hoče brez parlamentarne demokracije uveljavljati svoj prav".
"V DZ manjka demokratičnost in transparentnost procesa"
Poslanec Pozitivne Slovenije Alojzij Potočnik je poudaril, da uporaba obstrukcije ob obravnavi davčnih zakonov ni naključna, saj mora način odločanja o davkih izhajati iz temeljnega načela demokratičnosti in transparentnosti procesa. Da je to v DZ te dni umanjkalo, po njegovih ocenah ni dvoma.
Davki so sicer, tako Potočnik, nezavedno stičišče različnih interesov in konfliktov. Zato ugotavljajo, da Slovenija "v 21. stoletju nima davčne strategije in ima izrazito pasivno davčno politiko". Po Potočnikovih besedah jim je v Pozitivni Sloveniji žal, da se je politika v zadnjih mesecih usmerila zgolj na ekonomsko politiko.
Pozitivna Slovenija bi dvignila zgornjo stopnjo davka na dodano vrednost za eno ali dve odstotni točki, izpostavlja tudi pridobitev evropskih sredstev in morda davek na premoženje. Poudarjajo še obnovo procesa pogajanj v zvezi z zdravstvenim varstvom in invalidsko pokojninskim zavarovanjem, je še spomnil Potočnik.
