Državni svet ni izglasoval veta

Državni svet predlaganega veta ni podprl z 19 proti 16. Svetniki so opozarjali, da mora država najprej poskrbeti za varnost svojih državljanov. 

Predlagatelji veta so po besedah Samerja Khalila, prvopodpisanega pod predlog, prepričani, da obstaja več tehtnih razlogov, ki po mnenju številnih strokovnjakov ustavnega in mednarodnega prava nesorazmerno posegajo v ustavo in mednarodno zagotovljene pravice.

"Na zalogo in po nujnem postopku"

Iz postopkovnih razlogov se jim zdi sporen sam proces sprejemanja zakona, saj je bil po eni strani sprejet "na zalogo", hkrati pa po nujnem postopku. Khalil je še opozoril, da je ministrstvo za notranje zadeve zakon pripravljalo nepregledno in skrito pred očmi javnosti, brez temeljite javne razprave. Khalil je prepričan, da sprejemanje tako občutljivih in pomembnih ukrepov zahteva široko družbeno in politično soglasje. Prav tako predlagatelji veta menijo, da bi morali pri pripravi zakonskega predloga aktivno sodelovati tudi drugi resorji, zlasti ministrstvo za zunanje zadeve.

Khalil je spomnil, da novela po mnenju številnih pravnih strokovnjakov ter nevladnih in medvladnih organizacij nesorazmerno krši človekove pravice in temeljne svoboščine, še zlasti pravico do azila. Prepričan je tudi, da bi imela uveljavitev omenjenega novele nepopravljive zunanjepolitične in mednarodnopravne posledice za Slovenijo in njene interese v mednarodni skupnosti.

Za predlagatelje je problematično tudi sprejeto dopolnilo poslanske skupine NSi, da je za aktivacijo ukrepa potrebna večina vseh poslancev, kar je izničilo varovalko o potrebni dvotretjinski podpori, je še pojasnil Khalil.

Ministrica svari: "Avstrija bo najpozneje marca zaprla meje"

V bran zakonu je stopila ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, ki je poudarila, da mora biti del mednarodne zaščite tudi preprečevanje zlorab in morebitnega zloma azilnega sistema. Ta pa je po njenih besedah v primeru masovnih migracij pričakovano dejstvo. Nujni postopek sprejemanja zakona pa je upravičila z besedami, da se "situacija lahko vsak hip spremeni".

Razmere, s katerimi se soočamo v zadnjih dneh, po besedah ministrice pritrjujejo argumentom v prid zakonske novele. Tako bo Avstrija najpozneje marca začela zavračati prosilce za azil in zaprla meje, je opozorila Györkös Žnidarjeva.

"Premalo se poudarja dejstvo, da zakon pomeni še bolj humanitaren pristop k soočanju z migrantsko krizo," je še poudarila ministrica in dodala, da se ustvarja napačen vtis, da se z zakonom le povečuje represija. Z ustanovitvijo urada se bo namreč Slovenija še bolj sistemsko ukvarjala z migracijami. Sicer pa Sloveniji na tem področju po mnenju ministrice ni mogoče očitati ničesar, saj se je izkazala tako v prejšnjem begunskem valu kot pri izvajanju relokacij.

Bo imelo besedo ustavno sodišče?

Glede očitkov o neustavnosti pa je poudarila, da nihče razen ustavnega sodišča ne more podati dokončne ocene. Če zakon pride pred ustavno sodišče, "bo to dalo še bolj jasno smer, kako naj Slovenija ravna, ko bo prišlo do točke preloma", je dejala. Zakon namreč po njenih besedah ni pisan za sedanje razmere, pač pa naslavlja situacijo, ko Slovenija ne bo več sposobna izvajati svojih mednarodnih obveznosti.

Razprava na današnji izredni seji DS je pokazala precejšnjo razdeljenost državnih svetnikov glede vsebine zakonske novele. V razpravi so sicer večinoma sodelovali nasprotniki zakona, a veta ob glasovanju ni podprlo zadostno število svetnikov.

Argumente podali obe strani

Med argumenti zagovornikov zakona je bilo slišati, da so človekove pravice tudi človekove pravice slovenskih državljanov, država pa ima ne samo pravico, temveč tudi dolžnost poskrbeti za lastno varnost. Po mnenju Milana Ozimiča bi denimo nesprejetje ukrepov, ki jih "na zalogo" predvideva zakonska novela, lahko povzročilo še večje kršitve človekovih pravic, predvsem z vidika slovenskih državljanov. Tudi človekove pravice niso tako enoznačno definirane, je dodal.

Po drugi strani je denimo Branimir Štrukelj opozoril, da ne more podpreti zakona, ki krši ustavo in mednarodne pogodbe. "Sramota, ki smo jo doživeli na evropskem sodišču glede izbrisanih, očitno ni bila dovolj velik poduk," je dejal. Stanislav Pejovnik pa je poudaril, da brez človekovih pravic ni varnosti. "Takšna pot lahko vodi v stanje brez varnosti, izjemne razmere in policijsko državo," je ocenil.

Novelo zakona, ki predvideva omejitev vstopa tujcev v državo v času zaostrenih migracijskih razmer, je državni zbor sprejel prejšnji teden. 

dezurni@zurnal24.si