Približno 13 tisoč posameznikov se je po navedbah ministrice za delo Anje Kopač Mrak odreklo socialni pomoči ali socialnovarstvenemu dodatku, ker niso želeli, da bi država na nepremičnine vpisala plombo oziroma omejitev o dedovanju. Po njihovi smrti bi prejeti znesek deloma morali vrniti dediči, sicer bi lastnica nepremičnin v ustreznem deležu postala država.
"Ta ureditev je bila dojeta kot izrazito krivično," je ob obravnavi zakona v državnem zboru pojasnila ministrica, ki je postavila novo mejo za vračilo socialne pomoči ali socialnovarstvenega dodatka. Pomoči tako ne o potrebno več vračati posameznikom, v primeru, da živijo oziroma imajo stalno prebivališče v stanovanju ali hiši, ki je vredna manj kot 120.000 evrov.
Prve postopke vpisa zaznamb sodišče že umaknilo
Da bi omogočili morebitno lažjo prodajo nepremičnine, v kateri prejemniki živijo, pa država ukinja tudi že obstoječe zaznambe. Na ministrstvu za delo natančnega podatka o številu plomb, ki jih bodo izbrisali ne poznajo, a pravijo, da so seznam zadev že poslali sodiščem. Vrhovno sodišče pa je že ustavilo postopke pri tistih primerih, ki še niso bili dodeljeni v reševanje odgovorni osebi.
A pozor, dolg do države, ki se je prejemnikom pomoči nabral do 1. februarja, ostaja. "Drugačna rešitev bi bila namreč nepravična do tistih, ki se jim je premoženje pri dedovanju že omejilo," odgovarjajo na ministrstvu, kjer pojasnjujejo, da bodo morali tako prejeto pomoč dediči še vedno vračati.
Večina dedičev dolg vrne …
Večina dedičev je po spremembi zakonodaje leta 2012 dolg tudi vrnila. Na državne pravobranilstvo, ki v takšnih primerih zastopa državo, z natančnim številom sicer ne razpolagajo, a navajajo, da gre za veliko večino primerov. Skupno je bilo v proračun do zdaj povrnjeno 0,5 milijona evrov.
V nasprotnem primeru se z dediči poskušajo dogovoriti za omejitev dedovanja na denarnih sredstvih, neizplačani pokojnini, šele na to pa na nepremičninah. "Praviloma na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, ne pa na stanovanjskih nepremičninah," poudarjajo na državnem pravobranilstvu, ki kmetijska zemljišča nato preda v upravljanje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, stanovanja in hiše pa v upravljanje dobi ministrstvo za pravosodje.
A glede na to, da znesek povračila v zapuščinskem postopku zmanjša za tretjino vrednosti, je država doslej dedovala le manjše deleže nepremičnin.
barbara.erzen@zurnal24.si
Predlagam še višjo socialno pomoč.. - saj jo dediči, vrnejo, CELO za tretjino zmanjšano.. - če jo ??
Ja seveda, pa tem lenuhom naj še dajo kakšno hišo... Ukinit socialne podpore in naj se vsak znaj kakor ve in zna... Kaj pa tisti, ki delamo in plačujemo prispevke, dobimo zato??????
Zakon pisan na kožo soseda. Ni bil revež, ni trpel, imel je le dobre zveze. Sedaj se mu je pa z zgodbo izšlo, po zaslugi SD.