Vlada je sklep o sodelovanju pri dokapitalizaciji Cimosa sprejela zato, ker "se zaveda pomena poslovnega in finančnega prestrukturiranja družbe in s tem dosege cilja boljših pogojev za rast in razvoj podjetja".
Državi ostaja največji znesek
Obstoječi lastniki Cimosa so na skupščini 1. oktobra izglasovali dokapitalizacijo družbe v minimalni višini 20 milijonov evrov. Nekaj dni pred vplačilom so lastniki Cimosa obvestili ministrstvi za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za finance, da so na posebnem računu zbrali zgolj 7,8 milijona evrov sredstev, ostalo pa naj bi po njihovih pričakovanjih zagotovila država iz proračunskih sredstev.
Republika Slovenija je med pogajanji z obstoječimi delničarji Cimosa izrazila pripravljenost, da zagotovi največji znesek za likvidnost družbe, a je želela jasno upravljavsko pozicijo, da takoj izvede poslovno in finančno prestrukturiranje z namenom prodaje družbe strateškemu lastniku.
Obstoječi lastniki niso privolili v dokapitalizacijo z rednimi delnicami po ekonomsko upravičeni ceni ter za ceno preživetja družbe vztrajali na izglasovani dokapitalizaciji, za katero pa sami niso zagotovili dovolj sredstev.
Posredno izsiljevanje delničarjev
Vlada se zaveda, kot so zapisali v sporočilu, da je Cimos pomembno razvojno podjetje, ki neposredno in posredno zaposluje veliko število ljudi in v katerem je skoncentrirano ogromno tehničnega in razvojnega znanja. Na podlagi tega se je odločila, da kljub temu sodeluje v razpisani dokapitalizaciji družbe in vplača prednostne delnice, čeprav ji te ne zagotavljajo nobenih upravljavskih pravic in ne vodijo v poslovno in finančno vzdržno prestrukturiranje družbe.
"Prav tako nas je posredno izsiljevanje obstoječih lastnikov potisnilo v položaj, da moramo vplačati kapital v prednostne delnice kljub možnemu problemu z vidika nedovoljenih državnih pomoči, saj bi v nasprotnem primeru ogrozili obstoj podjetja in zaposlenih," še navaja vlada.
