Predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič je na današnji seji komisije DZ za nadzor javnih financ povedala, da bo odločitev o tem, ali bo družba Geoplin potrebovala dokapitalizacijo ali ne, znana do sredine novembra. Po njenih besedah so pred časom ocenjevali, da bi ta znašala največ do 250 milijonov evrov, a da so danes ocene bistveno nižje. "Današnji scenarij je bistveno bolj ugoden," je povedala.
Če bodo regulacije cen na strani EU ustrezne, če dvigov cen na trgu ne bo, če bo Gazprom vsaj delno uresničil dobave do konca leta, Geoplin po njenih besedah dokapitalizacije sploh ne bo potreboval. "Reševanje Geoplina bo skladno z našo strategijo in dodatne likvidnosti ne bo potreboval. Končno odločitev pa je glede na negotovosti na trgu težko napovedati," je dejala in poudarila, da je "Geoplin danes ustrezno kapitaliziran, likviden in solventen".
Na vidiku novi interventni zakoni
Generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo Hinko Šolinc je povedal, da snujejo interventni zakona oz. mehanizem, po katerem bi država krila razliko, ki jo podjetja ustvarjajo z nakupi plina in elektrike na trgu po cenah, ki so višje od tistih, po katerih jih prodajajo odjemalcem na slovenskem trgu. Hkrati snujejo podlage za obdavčitev dodatnih dobičkov v skladu s predlogom evropske uredbe za omejitev prihodkov energetskih podjetij.
"Proučujemo, kako pravno in finančno to zapisati, da bo pomoč skladna z evropskimi pravili in izvedljiva," je povedal in pojasnil, da je lažje za družbe, ki poslujejo samo na slovenskem trgu, in bolj zapleteno za tiste družbe, ki poslujejo na evropskem trgu in na slovenskem le delno. Po njegovih besedah bi izgube predvidoma kril proračun, snujejo pa tudi sklad, v katerega bi se stekal denar od omejitev prihodkov energetskih podjetij, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina, na največ 180 evrov na megavatno uro proizvedene elektrike.
Kako kaže Tešu?
Član poslovodstva Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Marko Štrigl je dejal, da bi lahko imeli zaradi zaustavitve Termoelektrarne Šoštanj (Teš) likvidnostne težave, nimajo pa težav s solventnostjo. Odločitev, da se Teš ustavi, je sprejela krizna skupina, in sedaj HSE na trgu kupuje dražjo elektriko. "A premog, ki ga sedaj Teš ne bo porabil, se bo v prvih mesecih 2023 prodajal bolje, tako da izgub iz tega naslova ne bo," je pojasnil.
Ali bo HSE potreboval državno poroštvo za kredite za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriko in plinom po zakonu, ki ga je DZ sprejel sredi septembra, in v kolikšni meri, še ne morejo oceniti. "Vse bo odvisno, koliko časa Teš 6 ne bo obratoval," je dejal Štrigl. Če bo obdobje daljše, bodo potrebovali skupno rešitev, sicer pa je poslovanje po njegovih besedah sorazmerno normalno in obvladljivo in sorazmerno pozitivno gledajo tudi naprej.
Član uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Janez Tomšič je dejal, da je letošnje ocenjevanje portfelja družb oteženo, še težje bo narediti načrte za prihodnje leto. Prvi osnutek letnega upravljanja SDH so potrdili ta teden, a se bodo številke zaradi spreminjajočih se in negotovih razmer močno spreminjale. Poseben poudarek namenjajo energetskim družbam in tveganjem. Te so izdelale scenarije in analize, SDH pa pripravlja vse upravljalske aktivnosti, če bi bile v kakšnih primerih potrebne dokapitalizacije, je povedal. Ob tem iščejo možne rešitve, da bi bile dokapitalizacije čim nižje in da bi v najmanjši možni meri bremenile javne finance.
"Država se zaveda zaostrenih razmer na energetskem trgu"
Kot je povedal predsednik komisije DZ Jernej Vrtovec iz NSi, danes o tem razpravljajo zato, ker je DZ septembra potrdil poroštveni zakon, po katerem bi za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriko in plinom družbam HSE, Gen energija in Geoplin zagotovil do skupno 1,6 milijarde evrov državnega poroštva za dostop do likvidnosti za trgovanje z elektriko in nakup plina izven EU.
Minister za gospodarstvo Matjaž Han je povedal, da se država zaveda zaostrenih razmer na energetskem trgu in z deležniki aktivno išče rešitve. Da bi lahko pomagala, je v proračunih zagotovila dovolj rezerv. Denarja po njegovem mnenju sicer najverjetneje ne bo dovolj za vse potrebe, je pa poskrbela za to, da "bomo letos gospodarstvo obdržali nad gladino". "Ključno pa je prihodnje leto. Veliko delamo, da bodo ukrepi prijeli in zaupam tudi v solidarnost v Evropi," je dejal Han.
Vladni ukrepi gredo po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za finance Tilna Božiča v smeri, da se pripravijo tudi ukrepi za čas, ko in če bodo potrebni. Doslej poroštva iz omenjenega zakona ni dobila še nobena družba, možno višino pa so oblikovali v bolj zaostrenih razmerah, kot so danes. Po Hanovih besedah nam gre sedaj na roko tudi topla jesen, redukcij ne bo. Je pa težava tudi ta, da je Nuklearna elektrarna Krško v rednem remontu, ki pa se načrtuje leto in pol vnaprej.
Komisija DZ, ki je nato sejo zaprla za javnost, bo glasovala o sklepih, da vladi predlaga izdelavo analize tveganja za unovičitev poroštva in da za dokapitalizacije energetskih družb uporabi nižjo raven neposredne porabe javnofinančnih sredstev. Kot je povzel Božič, se stvari zelo hitro zelo spreminjajo, zato analiza na nek presečen dan ne bi imela posebne vrednosti.
Energetska podjetja naj bi letos poslovala v okviru napovedi, kaj bo prihodnje leto, pa je po Šolinčevih besedah odvisno od cene elektrike na trgu in ukrepov, zlasti na evropski ravni, ki bi veljali za tiste, za katere danes še ne veljajo. Ključno za ocenjevanje in predvidevanje je, da bodo začeli veljati mehanizmi, ki bodo preprečevali velika nihanja cen na trgih, je poudaril.
glede na to koliko denarja so zadnji dve leti zmetali skozi okno, bo cudez, ce sfuramo naslednjo recesijo brez da bankrotiramo.