"Pred nami so težke odločitve," je v luči slovenskih in evropskih podnebnih, okoljskih in energetskih ciljev danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Vrtovec ter dodal, da so potrebe po električni energiji vedno večje in da je prav, da stavimo na obnovljive vire energije, ki pa da so mnogo premalo.
Ena od teh odločitev je po njegovih besedah izdaja energetskega dovoljenja za drugi blok Nuklearne elektrarne Krško (Nek). "Izdaja energetskega dovoljenja pa še ne pomeni dokončne odločitve za samo investicijo," je poudaril in dodal, da gre za odločbo, na podlagi katere lahko Gen energija začne z vsemi upravnimi postopki in pripravo dokumentacije.
"Z energetskim dovoljenjem odpiramo najširšo možno javno razpravo, ne le na strokovni ravni, pač pa tudi med državljani," je dejal Vrtovec. Med njo se bo pokazalo, ali se strinjamo in stremimo k istim ciljem - torej k čisti in varni energetski prihodnosti Slovenije.
Na podlagi energetskega dovoljenja se bo nadaljevalo s preverjanjem okoljskih, prostorskih, tehničnih in ekonomskih parametrov, in sicer v okviru priprave državnega prostorskega načrta ter postopkov presoje vplivov na okolje, ugotavljanja čezmejnih vplivov, pridobivanja gradbenega dovoljenja, izbire dobavitelja in zapiranja finančne konstrukcije.
Nanizal je glavne mejnike projekta, to so začetek umeščanja v prostor, doseganje družbenega konsenza v javni razpravi, pridobitev lokacijskih projektnih pogojev, priprava dokumentacije za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja, izbor dobavitelja jedrske elektrarne, investicijska odločitev in podpis pogodbe, licenciranje dizajna izbranega dobavitelja, pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja, nato sama gradnja, njen zaključek, pa prevzem opreme in same elektrarne, poizkusno obratovanje in redno obratovanje.
Takšno jedrsko elektrarno so si zamislili
Natančna lokacija proizvodnega objekta bo določena šele s sprejetjem državnega prostorskega načrta, podlaga za umestitev je že v občinskem prostorskem načrtu Občine Krško. Predvideno je, da bo imela elektrarna tlačni lahkovodni tip reaktorja, da bo skupna moč na pragu 1100 megavatov s toleranco 10 odstotkov, da bo letna proizvodnja nekaj manj kot 9000 gigavatnih ur električne energije in da bo skupni izkoristek okoli 35 odstotkov, je dejal minister. Dodal je, da bo uporabljena najboljša razpoložljiva tehnologija. Predvidena življenjska doba elektrarne bo 60 let.
Po besedah generalnega direktorja Gen energije Martina Novšaka so študije pokazale, da je drugi blok potreben in tehnološko izvedljiv, ter da odgovarja na energetsko "trilemo" - zanesljivost dobave, okoljska sprejemljivost ter ekonomika in konkurenčnost. Dodal je, da so v Genu dovolj izkušeni in pripravljeni, da projekt vodijo gospodarno, transparentno in s podporo javnosti.
Energetsko dovoljenje je odgovornost, da nadaljujejo s postopki, je pa šele začetek procesa odločanja in priprave strokovnih podlag za odločanje o vplivih na okolje in nato o jedrskem projektu. "Odprti bomo za vprašanja, za široko javnost, kot smo že sedaj, transparentni pri delovanju tako z vidika gospodarnosti in dostopnosti informacij," je zagotovil Novšak.
Referendum? Lahko tudi, ni problema
Kdaj bi lahko prišli do končne odločitve, še ni znano - to bo med drugim odvisno od umeščanja v prostor, je dejal minister. O morebitnem referendumu o tem vprašanju, o katerem je nedavno govoril tudi predsednik republike Borut Pahor, Vrtovec pravi, da "trenutno ni nobene predispozicije, da bi hiteli do tega" - današnja odločitev pomeni le, da lahko Gen energija nadaljuje s prvimi postopki. "Če pa bo javnost to želela, sem prepričan, da ni nobene težave, da se državljanke in državljani o tem ne bi izjasnili," je dejal. Ocenil je, da bi bili glede na dobre izkušnje s prvim blokom ljudje rešitvi naklonjeni.
Kakšna bo višina investicije, še ne morejo govoriti; odvisna bo med drugim od investicijskega načrta, razpisa in tehnologije. O morebitnem posebnem zakonu je dejal, da je možnosti vodenja investicije več, morebitni zakon pa da bi pospešil postopke.
Novšak je dejal, da želijo izbrati najnovejše, a preizkušene tehnologije, omenjeni tipi reaktorja po svetu izkazujejo največjo varnost. Investicijo bi financirali z lastnimi viri, morebitnimi soinvestitorji, izdajo obveznic in posojili, morebiti tudi z evropskimi viri. Novšak si želi, da bi postopke za odločitev - med drugim umeščanje v prostor, presojo vplivov, investicijsko odločitev - izpeljali čim prej; po optimističnem scenariju bi lahko do odločitve prišli v petih letih, nato pa v nadaljnjih petih letih blok zgradili. "Ampak to je res ambiciozen cilj za to, da pomagamo Sloveniji, slovenskemu gospodarstvu in slovenskim potrošnikom," je dodal.
Brez jedrske energije bomo energetsko odvisno
"Projekt je preveč pomemben, da bi ga prepustili različnim interesom," je še poudaril Vrtovec. Spomnil je na afero z gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj in dodal, da je bila ta šola predraga, da bi jo ponovili. "Zato želimo zagotoviti preglednost in predvsem odgovornost za vse sprejete odločitve," je dejal.
Glede pogovorov s sosednjimi državami je Vrtovec povedal, da je s kolegi že govoril in da so njihova stališča znana, se bodo pa pogovori še nadaljevali. "Ampak vsaka država zagotavlja svoj energetski miks," je dejal. Stališče Evropske komisije glede jedrske energije je sicer jasno, je dodal, ob opuščanju premoga pa si ne predstavlja, da bi bila Slovenija ob potencialu vetrne, sončne in vodne energije lahko brez jedrske energije energetsko neodvisna.
dezurni@styria-media.si
